Piše: Damian Ahlin
Izvozniki banan v Ekvadorju, proizvajalci mesa v Kolumbiji in uvozniki gnojil v Braziliji se soočajo s podobno težavo: zaradi ruskega vdora v Ukrajino je njihovo poslovanje ogroženo.
Čeprav je obseg poslovanja Rusije z Latinsko Ameriko v primerjavi z drugimi regijami sveta majhen, vojna vpliva na nekatere proizvodne sektorje.
Moskva in Kijev sta včasih kupovala skoraj četrtino banan, ki jih izvaža Ekvador, vendar se zaradi devalvacije ruske valute in gospodarskega zloma bojita, da bo imelo njuno poslovanje hude posledice.
Brazilija vse pogosteje uvaža gnojila za pridelavo soje in drugih kmetijskih proizvodov. Ker sta njena glavna dobavitelja Rusija in Kitajska, bo v primeru, da ostane le pri enem, težko dobila izdelek na drugih trgih.
V zadnjih dneh je brazilski proizvajalec Embraer sporočil, da v Rusiji ukinja storitve vzdrževanja, popravil delov in tehnične podpore, medtem ko je mehiška družba Grupo Bimbo, ena največjih pekarn na svetu, sporočila, da je ustavila prodajo svojih izdelkov v Rusiji in naložbe v tej državi.
Po drugi strani pa se pojavljajo primeri malih podjetij v regiji, ki nimajo kupcev za izvoz v Rusijo in Ukrajino.
Rusija v Latinsko Ameriko izvozi več blaga, kot ga uvozi.
Po podatkih OEC, platforme, ki analizira podatke o mednarodni trgovini, je Rusija lani v regijo izvozila za 11 milijard USD, Latinska Amerika pa je vanjo prodala za 8,5 milijarde USD blaga.
Kaj prodaja Rusija Latinski Ameriki?
Večina ruskega izvoza v Latinsko Ameriko gre v Brazilijo in Mehiko, dve največji gospodarstvi v regiji. Po podatkih OEC so bili lani glavni izdelki, ki jih je Rusija prodala v Latinsko Ameriko, gnojila, jeklo, rafinirana nafta in cepiva Sputnik. Rusko jeklo je za gnojili drugi najpogosteje uvoženi ruski izdelek v Latinsko Ameriko, največ pa ga kupi Mehika. Daleč na prvem mestu so gnojila, ki predstavljajo 40 odstotkov ruskih pošiljk v regijo.
Kaj prodaja Latinska Amerika Rusiji?
Iz te regije se v Rusijo največ izvaža sadja, zelenjave, mesa in rib. Med državami z najmočnejšimi trgovinskimi povezavami Brazilija pošilja sojo, meso, tobak in kavo, Mehika izvaža avtomobile, računalnike, pivo in tequilo, Ekvador pa banane in cvetje.
Zaradi vojne so cene surovin, zlasti nafte, kmetijskih proizvodov in kovin, močno narasle. Na prvi pogled to koristi državam proizvajalkam nafte, kot so Brazilija, Kolumbija in Ekvador, ter državam izvoznicam žita, kot sta Brazilija in Argentina. Eden največjih posrednih učinkov vojne v Latinski Ameriki je naraščajoča inflacija.
V latinskoameriških gospodarstvih, ki so že imela visoko inflacijo, bo očitno prišlo do inflacijske okužbe. Inflacija se je v regiji povečevala že dolgo pred vojno. Da bi ga obvladale, so centralne banke pospešeno dvigovale obrestne mere, tj. stroške izposojila. Zdaj pa se bo to zvišanje obrestnih mer najverjetneje še naprej krepilo.
Venezuela je izjema v trgovini z Rusijo v regiji. Za Venezuelo je Rusija pomembna, ker je država zaradi gospodarskih sankcij, ki bremenijo vlado Nicolása Madura, izolirana od vsega. Ker so se odnosi Venezuele s Kitajsko ohladili, je Rusija ena njenih glavnih zaveznic in vir prodaje orožja.
Kakšni bi lahko bili politični učinki vojne v regiji?
Države, kot so Kuba, Nikaragva in Venezuela, so pri izogibanju ameriškim sankcijam odvisne od Rusije, te finančne povezave pa so otežene zaradi sankcij, ki jih je Washington uvedel proti Moskvi.
Alberto Fernández, predsednik Argentine, je pred začetkom vojne obiskal Putina. Fernandez se mu je zahvalil, da mu je v najhujših trenutkih pandemije covid-19 poslal cepiva Sputnik, napovedal je nove gospodarske vezi in dejal, da bo Argentina vrata Rusije v Latinsko Ameriko. Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je v podobnem tonu ponudil solidarnost svoje države z Rusijo. Glede na trenutni scenarij ni jasno, kako se bodo razvijali trgovinski in politični odnosi med Rusijo in tema dvema južnoameriškima državama.
Vir: bbc.com
