»Vatikan je danes sporočil, da sta odstopila vatikanski tiskovni predstavnik Greg Burke in njegova namestnica Paloma Garcia Ovejero. Razloga za njun odstop niso sporočili, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot so še sporočili iz Vatikana, je papež Frančišek sprejel odstop dvojice. Vršilec dolžnosti je postal Alessandro Gisotti, ki je bil v preteklosti koordinator za družbena omrežja pri vatikanskem oddelku za komunikacije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.V Vatikanu so nedavno zamenjali tudi vodjo urada za komunikacije, ki je podrejen oddelku za medije.« Tako se glasi kratko sporočilo STA na zadnji dan leta 2018.
Ob takšni novici bi moral marsikje zazvoniti alarm. Namreč, zadnje čase je mogoče opaziti kar nekaj šokantnih kadrovskih sprememb v Svetem sedežev, kar se tiče odnosa do medijev. Številni se sprašujejo, ali je to morda povezano z medijsko razširjenimi pedofilskimi aferami v minulem letu, kjer tudi sicer megalomansko priljubljeni papež Frančišek ni odnesel cele kože, saj so mu v tej zelo neprijetni zgodbi celo nekateri škofje obrnili hrbet, ko so razkrili, da tudi Petrov naslednik ni ravnal tako, kot bi moral. Seveda je sledila takojšnja protireakcija: spet se je začelo govoriti o veliki zaroti, ki jo kujejo komprimitirani konservativni krogi proti sedanjemu papežu Frančišku samo zato, ker ima papež resen namen reformirati Cerkev.
Na zadnji dan leta 2018 je odstopil tiskovni predstavnik Svetega sedeža Greg Burke. (foto: Wikipedia)
Kako to deluje v vsakdanjem življenju, smo lahko videli tudi nedavno, ko smo na našem portalu objavili članek o tem, da je papež Frančišek zavrnil možnost, da bi preganjana pakistanska katoličanka Asia Bibi dobila azil v Vatikanu (najdete ga TUKAJ). Zanimivo je, da je članek požel veliko zgražanja ne samo na račun papeža, pač pa tudi na račun medija, ki ga pravkar berete, češ da gre za »fake news«. Zanimivo je bilo namreč opazovati, kako so papeža podprli tisti, ki sicer o papežu Piju XII. pravijo, da je bil to papež, ki je podpiral naciste in fašiste – in to samo zato, ker se menda nikoli ni oglasil v podporo tistim, ki jih je preganjal nacizem. A bolj zanimivo je bilo to, da se na sporni članek ni odzvala apostolska nunciatura v Ljubljani (ki ima trenutno izpraznjen sedež, saj rednega nuncija trenutno ni), pač pa novinarka radia Ognjišče, ki je na naše uredništvo poslala popravek (najdete ga TUKAJ).
Nasploh je bilo dogajanje v zadnjih dneh starega leta, vsaj kar se tiče Vatikana, Svetega sedeža in papeža Frančiška, zelo živahno – tudi glede protipapeških zarot. Medijsko eden najbolj prepoznavnih slovenskih klerikov Branko Cestnik, sicer klaretinec, župnik v Frankolovem in bloger, je 28. decembra 2018, torej pred kratkim, objavil naslednje sporočilo: »Barcelonska fundacija CJ (Krščanstvo in pravičnost, v obnebju jezuitov) je objavila svojo tradicionalno prednovoletno izjavo. Nad Cerkvijo se zbirajo črni oblaki, pravi. Ekonomska desnica se je povezala s cerkveno desnico, da bi zrušila papeža Frančiška.« No, gre seveda za še eno od apokaliptičnih sporočil o rovarjenju notranjega sovražnika proti reformno usmerjenemu papežu, ki bo letos marca dopolnil šest let svojega pontifikata in se kljub menda večkratnim poskusom prevrata še vedno drži na prestolu. Še več, analitiki mu napovedujejo še precej dolgo dobo vladanja, saj se kljub razmeroma visoki starosti (82 let) odlično drži. Ob novoletni splošni avdienci je celo znova v svojem slogu »pošimfal« hinavske kristjane, češ pogosto vidimo ljudi, ki vsakodnevno hodijo v cerkev, v vsakdanjem življenju pa sovražijo druge ljudi in jih opravljajo. Za takšne ljudi bi bilo po njegovem bolje, da ne hodijo v cerkev, pač pa naj raje živijo kot ateisti, pravi. No, o tem bi se dalo razpravljati, ali tisti, ki reče kakšno ostro besedo, res že sovraži? Sodbo o tem, koliko ima prav, pa prepuščamo vam, drage bralke in bralci. Prav tako tudi sodbo o tem, koliko je opravičena obsedenost z mislijo, da nesrečnega papeža Frančiška že pet let neusmiljeno odstavljajo in rušijo.
Papeža Frančiška odstavljajo in rušijo že skoraj šest let… (foto: Twitter)
A vrnimo se k novici, ki smo jo omenili na začetku. Greg Burke, do nedavnega šef tiskovnega urada Svetega sedeža, ni kdorkoli – na tem mestu je nasledil legendarnega Federica Lombardija, italijanskega jezuita, ki je tiskovni urad vodil deset let, pred njim pa je to funkcijo opravljal leta 2017 umrli zdravnik Joaquin Navarro-Valls, ki je bil ves čas neke vrste medijski spremljevalec papeža Janeza Pavla II. in tudi član prelature Opus Dei. To pa je organizacija, ki med levičarji vzbuja silen strah, njen član pa je tudi Greg Burke. Ni skrivnost, da papež Frančišek ni ravno navdušen nad to organizacijo, ki naj bi bila – po mnenju globalne levice – glavni spiritus agens »mračnjaškega desničarstva« na svetu, pa čeprav so stiki papeža z vrhovnimi predstavniki prelature Opus Dei na splošno prisrčni. Ker pa razlogov za odstop Burka z ene najpomembnejših funkcij v Vatikanu niso navedeni, lahko ugibamo, ali se je Burke za odstop res odločil sam ali je bil v to prisiljen. Je bil kriv morda ugovor vesti, ker bi moral braniti stališča, ki jih intimno ne podpira? Znano je, da je imel papež Frančišek v preteklosti kar nekaj medijskih nastopov, ki so za seboj puščali kaos in zmedo.
Vendar je tu še en »hakelc«. Greg Burke je sicer Američan, doma iz St. Louisa iz zvezne države Missouri, od tam pa je doma tudi kardinal Raymond Leo Burke, za katerega sicer ni povsem znano, ali sta v bližnjem sorodu. Kardinal Burke sicer velja za kritika papeža Frančiška, predvsem v zadevi apostolske spodbude »Amoris Laetitia«, namenjene zakoncem in družinam. Debate o tem, ali naj katoliška Cerkev dovoli podeljevanje obhajila tudi osebam, ki jih veže cerkvena zakonska zveza s prvotnim zakoncem, sami pa so civilno poročeni z drugo osebo (ali pa za pare v nezakonski skupnosti), se sicer vlečejo že vrste let, ob izidu papeževe apostolske spodbude pa so se kritike močno okrepile, saj je papež Frančišek zavzel stališče v prid podeljevanja obhajila tudi takim osebam – češ Svete Rešnje Telo ni »nagrada« za svetnike. Kardinal Burke je tako eden od štirih kardinalov, ki so podpisali t. i. »dubio« in zahtevajo preiskavo spornih navedb iz omenjene apostolske spodbude.
Kardinal Raymond Leo Burke velja za kritika papeža Frančiška. (foto: Wikipedia)
Je pa zanimivo, da je kardinal Burke do leta 2014 vodil Apostolsko signaturo (torej eno od najvišjih institucij cerkvenega sodstva), nato je bil umaknjen in postavljen na mesto patrona Malteškega viteškega reda, leta 2017 pa se je znova vrnil na Apostolsko signaturo. Kardinal Burke sicer velja za zagovornika oznanjevanja čistega nauka ter liturgije brez primesi t. i. modernizma. Prav tako je velik nasprotnik vdora t. i. homoseksualne kulture v samo osrčje Cerkve. Očitno ohranja tudi svoja kritična stališča do papeža, saj je oktobra lani dajal, da ima združenje kardinalov, ki bo sčasoma moralo izvoliti naslednjega papeža, resne težave, saj papež Frančišek kar štiri leta ni sklical srečanja kardinalov, kljub svojim pogostim omembam dialoga in kolegialnosti. Nazadnje je Frančišek kardinale, ki naj bi bili njegovi najbližji sodelavci, sklical februarja 2014, da bi jim razkril in jih seznanil s pogovorom, v katerem je kardinal Walter Kaspers propagiral prejem svetega občestva za prešuštnike, je še spomnil kardinal Burke, ki je kritičen tudi do Frančiškovega dogovora s kitajskimi komunisti, ki bi tako dobili pravico do vpliva na imenovanje kitajskih škofov. Ta dogovor je kardinal Burke označil kot »absolutno nesprejemljivega« in kot »izdajo mnogih spovednikov in mučencev, ki so trpeli več let in so bili umorjeni«.
Prav v zvezi z dogovorom s kitajskimi oblastmi pa je donedavni tiskovni predstavnik Greg Burke septembra lani dejal, da cilj tega dogovora ni političen, ampak pastoralen. »Vernikom naj bi zagotovil škofe, ki so v stiku z Rimom, hkrati pa jih priznavajo kitajske oblasti.« Že novembra lani pa je portal Domovina poročal o pismu kitajskih kristjanov, ki so poročali o sovražnem odnosu kitajskih oblasti do verske svobode. »Zato se zdi, da je Vatikan z dogovorom s Kitajsko pustil na cedilu svoje vernike. Zanje so razmere še vedno izjemno neugodne,« so zapisali (članek lahko najdete TUKAJ). Decembra pa je vrag dokončno vzel šalo, saj so celo slovenski mainstream mediji poročali o tem, kako kitajske oblasti rušijo menda nelegalne cerkve, zapirajo semenišča in plenijo Biblije. Takšen pritisk naj bi okrepili že avgusta lani, še pred znamenitim dogovorom med Frančiškom ter predstavniki kitajskega komunističnega režima. In kot kaže, je ta dogovor prinesel predvsem poraz za kitajske katoličane, saj so postali tarča novega hudega preganjanja. Zato se mnogi čutijo izdane s strani papeža Frančiška, sicer tudi velikega zagovornika muslimanskih migrantov – ne glede, da njegovemu pogledu na aktualne migracije številni škofje nasprotujejo, med njimi celo kardinal iz Gane Peter Turkson, ki meni, da bi morali Afričani ostati doma, ne pa migrirati v Evropo.
Čeprav to še ni potrjeno, je morda je prav dogajanje na Kitajskem razlog za odstop tiskovnega predstavnika Svetega sedeža. Pritisk je pač prevelik…
