20.4 C
Ljubljana
ponedeljek, 6 maja, 2024

Kaj bo Rusija s plinom, če ga Evropa neha kupovati?

Piše: Jože Jan

Že pred rusko invazijo na Ukrajino je svet govoril o evropski odvisnosti od ruskih energentov. Vsi mediji se sprašujejo, kako bi Evropa rešila energetsko krizo, če bi Rusija ukinila izvoz plina in nafte. Vprašanje je tudi, kaj bi Rusija naredila s plinom, če bi Evropa nehala kupovati. Tretje vprašanje pa je, ali bo Ukrajina zaprla plinovode, ki pod ukrajinsko zemljo vozijo ruski plin Evropi in Evraziji.

Rusija je Evropi leta 2020 prodala 78% svojega izvoza plina in 53% izvoza nafte. 40% vseh ruskih državnih prihodkov zaradi izvoza je prišlo iz Evrope (292.000 milijonov evrov).

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je Evropski uniji predlagala vrsto ukrepov, katerih cilj je še v tem letu zmanjšati uvoz ruskega plina za več kot tretjino oziroma 50.000 milijonov kubičnih metrov. Leta 2021 je Evropa od Rusije kupila 155.000 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, kar predstavlja 45% celotnega uvoza Evrope in 40% evropske porabe plina.

Prekiniti energetsko odvisnost je težko, vendar je Evropa že sklenila pogodbe o dobavi plina z Združenimi državami in Alžirijo in je v pogovorih z drugimi svetovnimi proizvajalci.

Če bi Evropi uspelo dobiti dovolj plina pri drugih ponudnikih, bi Rusijo spravila v veliko stisko: kam s plinom, ki ne gre v Evropo?

Putin je po evropskem bojkotu podpisal pogodbo za načrtovanje plinovoda, ki bo Kitajski preko Mongolije oskrboval približno 50.000 milijonov kubičnih metrov plina na leto. Najprej je torej potrebno zgraditi plinovod, potem bo Kitajska kupila le tretjino plina, ki gre danes v Evropo. Če Rusija ne dobi drugih kupcev, bi morala plin enostavno spustiti v zrak.

Zadnje vprašanje je, zakaj Ukrajina ne zapre plinovodov, po katerih Rusija izvaža svoj plin. Medtem, ko jo Rusija napada, Ukrajina ohranja odprte plinovode, da ne bi škodovala Evropi. Ukrajina ima 33.000 kilometrov plinovodov in 13 podzemskih skladišč, kar državo uvršča na drugo mesto po zmogljivosti skladiščenja v Evropi.

Češka, Nemčija, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Francija, Grčija, Madžarska, Italija, Moldavija, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška, Slovenija in Srbija prejemajo ruski plin preko Ukrajine.

»Naš namen je nadaljevati s tranzitom plina v Evropo. Energije ne nameravamo uporabljati kot orožje,« je pojasnil ukrajinski operater.

 Viri: The Objective, BruegelLa Razón 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine