»Evropa dveh hitrosti« je sintagma, ki se v zadnjih letih večkrat uporablja. Velikokrat smo jo slišali v času grške varčevalne krize, pa v času migrantske krize, itd. Sedaj očitno znova prihaja na površje.
»Krivec« za to je seveda portugalski premier Antonio Costa, ki meni, da lahko Evropska unija prepreči nove referendume v slogu brexita, če bo ustvarila »Evropo dveh hitrosti«, pri čemer bi ožji krog držav poglobil integracijo, medtem ko bi ostale zamrznile tovrstne procese. EU je namreč razdeljena na tiste, ki v EU vidijo cilj vedno tesneje povezane unije, medtem ko je bila EU za Veliko Britanijo sredstvo trgovanja in nič več. Zato je o prihodnosti EU potrebna razprava z Madžarsko in Poljsko, ki se z Brusljem spopadajo v zvezi z nekaterimi vprašanji, kot so migracije, LGBT in nasploh vladavina prava, po poročanju Telegrapha meni Costa.
»Obstajata dve viziji, ki zdaj prehajata skozi različne države Evropske unije,« je dejal Costa v govoru na katoliški univerzi v Lizboni. V bistvu gre za to, ali je Evropska unija zveza vrednot ali pa je, nasprotno, predvsem ekonomski instrument za ustvarjanje ekonomske vrednosti.« Kot pravi Costa, je nerazumevanje tega razlikovanja pripeljalo do odhoda Združenega kraljestva, ki je v Evropski uniji videlo platformo za ustvarjanje vrednosti, ne pa tudi nekaj, kar je posledica skupnih vrednot.
Idejo o Evropi dveh hitrosti podpira francoski predsednik Emmanuel Macron, vendar se ji upira Nemčija, ki se boji, da bi to lahko privedlo do združevanja skupnega dolga. Vendar pa bi ta projekt preprečil nova težka in zapletena pogajanja o Lisbonski pogodbi. Mnoge države iz nekdanjega vzhodnega bloka so do tega projekta zadržane, saj bi lahko to pomenilo drugorazredni položaj znotraj EU, opozarja Costa. Zato se sprašuje, ali bi bilo bolje, da bi na EU gledali v smislu večje prilagodljivosti, saj schengen in evro nista za vsakogar. »V prihodnosti Evropske unije moramo imeti spremenljivo geometrijo,« je dejal portugalski premier, ki je bil v proračunskih pogajanjih kritičen do držav, ki so terjale, da se pomoč za okrevanje po pandemiji ne bi nakazovala v obliki nepovratnih sredstev, pač pa zgolj posojil. Takšno vizijo so zagovarjali zlasti Nizozemci. Na drugi strani sta Madžarska in Poljska zaradi protesta proti pogojevanju financiranja blokirali odobritev proračuna in spodbujevalnega svežnja EU, saj ju želi Bruselj zaradi domnevne kršitve neodvisnosti sodstva kaznovati. Obe državi sta se tudi najbolj upirali migrantskim kvotam.
Portugalska bo januarja sicer prevzela šestmesečno predsedovanje EU, kar pomeni, da bo glede odnosa med Brusljem in »upornimi« državami morda v kratkem na mizi »portugalski kompromis«, katerega mehanizme so že sprožili evropski državniki, med drugim nemška kanclerka Angela Merkel ter slovenski premier Janez Janša.
