11.3 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Premier Janša zadovoljen, da se je Evropska komisija pripravljena pogovarjati glede arhivov ECB

Premier Janez Janša je po prejetju pisma predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v povezavi s tožbo proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB zadovoljen, da se je komisija pripravljena pogovarjati o tem vprašanju. O rezultatu pred srečanjem ne more govoriti, je še dejal.

“Zadovoljen sem, da se je komisija pripravljena pogovarjati o tem. Kaj bo rezultat, pa ne morem reči pred srečanjem, ki ga imam popoldne. Bomo videli jutri,” je premier odgovoril na vprašanja, ali je z odzivom von der Leynove zadovoljen ter ali bo komisija umaknila tožbo in pod katerimi pogoji.

Janša se je danes v Bruslju že srečal s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom, s katerim sta imela tudi skupno novinarsko konferenco, v kratkem pa se bo sestal še s predsednico komisije.

Komisija v tožbi proti Sloveniji, vloženi aprila lani, ugotavlja kršenje nedotakljivosti arhivov ECB in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov ECB v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, izvedene zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.

Čeprav je Slovenija doslej vse očitke komisije zavračala, je junija, deset dni pred ustno obravnavo tožbe na Sodišču EU, odjeknila novica, da je premier Janša v pismu predsednici komisije preverjal možnosti za ustavitev sodnega postopka proti Sloveniji.

Von der Leynova je v odgovoru na pismo potrdila pripravljenost na dialog s ciljem boljšega razumevanja možnosti, ki jih vidi Slovenija za rešitev vprašanj, ki so privedla do tožbe.

Junijsko obravnavo na Sodišču EU v Luksemburgu je slovenska zastopnica Katja Rejec Longar sicer ocenila kot zelo pozitivno. Na vprašanje, ali je poravnava možna, je tedaj dejala, da je ta vedno možna v smislu, da komisija reče, da je naredila napako in umakne tožbo, ni pa izvedljiva v smislu, ko bi slovenska stran priznala, da je zasegla arhiv unije, ker so sodbe slovenskih sodišč opredelile zaseženo dokumentacijo, kot da ni arhiv unije, in te sodbe sodišč zavezujejo slovenske organe.

Generalna pravobranilka je na koncu obravnave sporočila, da bo sklepne predloge predstavila 3. septembra. Ti sicer za sodišče niso zavezujoči. Sodbo je mogoče pričakovati konec leta. Komisija lahko sicer tožbo umakne v kateri koli fazi postopka, vse do razglasitve sodbe.

Primer je pomemben presedan. Protokol o privilegijih in imunitetah, ki določa, da so arhivi unije nedotakljivi, je namreč redko predmet pravdnega spora. Pravni postopek naj bi tako zagotovil jasnost glede okoliščin, v katerih velja nedotakljivost arhivov unije, in kako je to pravilo treba uporabljati.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine