Piše: Bogdan Sajovic
Izraelske varnostne sile so ubile glavnega arhitekta lanskega terorističnega napada na izraelske naselbine v okolici Gaze. Hamasove enote se popolnoma razbite, območje Gaze pa razdejano. Po oceni strokovnjakov bo to zahtevalo desetletja dela in milijarde dolarjev za obnovo.
Izraelske oblasti so pretekli teden sporočile, da so njihovi vojaki ubili Jahjo Sinvarja, vodjo političnega biroja palestinske teroristične organizacije Hamas, ki je bil hkrati tudi poveljnik Hamasa na območju Gaze. Sinvar je bil tudi glavni organizator Hamasovega napada na Izrael 7. oktobra lani.
Šokanten napad
Sedmega oktobra 2023 je Hamas sprožil nenaden napad z območja Gaze na bližnje izraelske naselbine. V napadu je po ocenah sodelovalo 3800 Hamasovih teroristov, pridružilo pa se jim je še okoli 2200 drugih članov različnih manjših palestinskih »milic« ali celo vojaško neorganiziranih oboroženih civilistov. Palestinski teroristi so na 119 mestih prestopili mejo območja Gaze in napadli naselbine civilistov, manjše stražarnice izraelske vojske oziroma policije ter celo prizorišče glasbenega festivala, ki se je odvijal v bližini meje z Gazo. Za nameček pa so palestinski militanti izstrelili še okoli sedem tisoč doma narejenih raket na cilje v notranjosti Izraela.
Napad je povzročil hud šok v Izraelu in navdušenje v arabskem delu Bližnjega vzhoda. V njem je življenje izgubilo 695 izraelskih civilistov, med njimi tudi 38 otrok, polega tega je življenje izgubilo 71 tujcev, večinoma Judov iz diaspore, ki so bili tedaj na območju napada. Največ žrtev, skoraj polovica, je bilo na glasbenem festivalu »Nova«, kjer je bilo ubitih 364 ljudi. Življenje je izgubilo tudi 373 pripadnikov izraelske vojske in policije oziroma drugih varnostnih služb. Dvesto enainpetdeset civilistov in vojakov je bilo ugrabljenih oziroma zajetih in so jih kot talce vodili po glavnih ulicah Gaze v posmeh in izživljanje drhali.
Raketni napad Hamasa, ki je bil izveden sočasno s kopenskim naskokom, je bil praktično polomija. Od sedem tisoč raket, ki so bile izstreljene na Izrael, je veliko večino (izraelski viri trdijo da 97 odstotkov) sestrelila izraelska protiletalska obramba, popularno imenovana »žlezni obod«. Rakete, ki so zadele cilje, niso povzročile večje škode ali žrtev.
Maščevanje Izraela
Izraelske vojaške sile so se hitro zbrale in že naslednji dan so se zaradi protinapada palestinski teroristi umaknili nazaj na območje Gaze, potem ko so utrpeli 1600 mrtvih in dvesto zajetih.
Izrael je napad označil za »najhujši pokol Judov po holokavstu« in napovedal maščevanje za napad na splošno ter osvoboditev zajetih talcev še posebej. V naslednjih dneh po napadu so na območju okoli Gaze izselili vse judovske civiliste in na območje nastanili vojake ter sprožili invazijo na območje Gaze.
Začeli pa so tudi z lovom na voditelje Hamasa, še posebno na Sinvarja, ki je bil glavni organizator oktobrskega napada. Izraelska obveščevalna služba Mosad je bila pri tem lovu še posebej zavzeta, saj je postala tarča kritik v Izraelu, hudo pa je bil prizadet tudi njihov ugled v mednarodnih obveščevalnih krogih. Medtem ko so izraelski vojaki prodirali v Gazo, so Mosadovi obveščevalci iskali voditelje Hamasa.
Sinvar je bil seveda izraelski obveščevalni službi dobro znan. Rojen v Gazi leta 1962 je že od najstniških let sodeloval v palestinskih militantnih skupinah. Leta 1989 so ga ujeli Izraelci in ga obtožili sodelovanja pri smrti dveh izraelskih vojakov ter štirih Palestincev, ki naj bi bili kolaboranti. Obsojen je bil na štirikratni dosmrtni zapor in je za rešetkami preživel 22 let, dokler ni bil 2011 izpuščen med zamenjavo za izraelske talce. Po izpustitvi je postal soustanovitelj Hamasa ter od leta 2017 vojaški in politični vodja Hamasa na območju Gaze. Njegova politika je bila zelo premočrtna − nobenih dogovarjanj, končni cilj je uničenje Izraela.
Uničenje vodstva Hamasa
Takšna politična trmoglavost se je Arabcem že večkrat hudo maščevala. Hamas je kljub izraelskemu prodiranju vse globlje v Gazo trmasto zavračal, da bi izpustil vse talce, in s tem onemogočal vsakršno dogovarjanje o prekinitvi ognja. Rezultat takšne politike je poponoma razdejana Gaza, ohromljen Hamas in smrt vrste njegovih voditeljev, vključno s Sinvarjem.
Izraelcem je namreč uspelo locirati večino vodij Hamasa v Gazi in jih nato pobiti z zračnimi napadi. Avgusta je bil tako ubit vodja političnega biroja Hamasa Ismail Hanijeh, nasledil ga je Sinvar. Zdaj, ko je bil ubit tudi on, je politično vodstvo Hamasa prešlo na Kaleda Mashala, ki pa že več kot desetletje živi v tujini, ta čas je v Turčiji, kamor se je zatekel, potem ko so ga izgnali iz Katarja. Razbito je tudi vojaško vodstvo Hamasa; od štirih glavnih poveljnikov so bili ubiti trije, četrti, Sinvarjev mlajši brat Mohamed, pa vodi ostanke razbitih Hamasovih enot v Gazi.
Po lanskem napadu je Izrael najprej naznanil, da se bo maščeval za napad in da bo osvobodil zajete talce. Zdaj je svoj cilj še razširil in napoveduje dokončno uničenje Hamasa, demilitarizacijo Gaze in deradikalizacijo Palestincev. Po udarcu, ki ga je Izrael doživel 7. oktobra lani, želi preprečiti, da bi območje Gaze še kdaj bilo izhodiščna točka za teroristične vdore ali celo za invazijo in izstrelišče za raketne napade na Izrael.
Za obnovo bodo potrebna desetletja
Uničenje Hamasa, vsaj v Gazi, je skoraj končano. Ali bo to pomenilo tudi dokončni propad organizacije, pa je bilj vprašljivo. In tudi če bi se to zgodilo, se bodo preživeli militanti pač pridružili drugim palestinskim terorističnim organizacijam na Bližnjem vzhodu, ki jih seveda ne manjka. Kar zadeva demilitarizacijo Gaze, glede na stopnjo destrukcije ni pričakovati, da bi lahko na tistem območju v bližnji prihodnosti delovala kakršnakoli palestinska vojaška organizacija, še za civilno je vprašljivo. V spopadih je izgubilo življenje okoli 40 tisoč Palestincev − militantov in civilistov −, za nameček pa se je iz najbolj razbitih območij Gaze umaknilo okoli dva milijona ljudi. Strokovnjaki predvidevajo, da bo potrebno vsaj desetletje, morda celo več desetletij, da bo očistili ruševine, zgradili naselbine in vsaj osnovno infrastrukturo, to pa se bo lahko zgodilo le z sodelovanjem ali vsaj pod nadzorom Izraela, ki zagotovo ne bo dopustil, da bi se na območju Gaze znova ugnezdili palestinski militanti. Sicer pa je tudi vprašljivo, koliko Palestincev se bo sploh znova naselilo na tem območju, saj razdejana infrastruktura ne omogoča niti zadostne preskrbe za vodo. Kar pa zadeva deradikalizacijo Palestincev, izkušnje zadnjih osemdesetih let palestinsko-izraelskega spora kažejo, da se kljub udarcem in porazom Palestinci navadno le še bolj radikalizirajo. Celo tisti, ki zapustijo območje, ostanejo praviloma radikalizirani, vsekakor pa so radikalizirani njihovi otroci in vnuki, čeprav so rojeni in odrasli v tujini. Ravno zaradi tega muslimanske države v nasprotju z zahodnimi državami praktično ne sprejemajo palestinskih beguncev, saj si nočejo natovoriti na grbo še palestinskih radikalcev in težav, ki jih ti prinašajo.
