13.8 C
Ljubljana
petek, 26 aprila, 2024

Islamska republika Iran bo v »nekaj urah« začel bogatiti uran! Kaj bodo storile podpisnice jedrskega sporazuma s to državo?

Iran bo “v nekaj urah” začel bogatiti uran nad mejo, ki je določena v mednarodnem jedrskem sporazumu iz leta 2015, so danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočile oblasti v Teheranu.

“V nekaj urah,” ko bo rešil nekatere tehnične podrobnosti, bo Iran obnovil bogatenje urana nad v sporazumu določeno mejo, je novinarjem sporočil predstavnik iranske organizacije za jedrsko energijo (OIEA) Behru Kamalvandi.

Namestnik iranskega zunanjega ministra Abas Aragči je poudaril, da si Iran še vedno prizadeva rešiti sporazum, pri tem pa je evropske države obtožil, da niso izpolnile svojih obveznosti.

Danes se izteče ultimat Irana, ki ga je postavil preostalim petim podpisnicam jedrskega sporazuma glede bogatenja urana. Iranski predsednik Hasan Rohani je sredi tega tedna napovedal, da bo Iran od danes neomejeno bogatil uran, v soboto pa so iz Teherana sporočili namero bogatenja urana do pet odstotkov v miroljubne aktivnosti.

Iran je 8. maja letos razkril stopenjski načrt, v skladu s katerim se namerava tudi sam umakniti iz delov sporazuma, potem ko so to lani storile ZDA in ponovno uvedle sankcije.

Preostalim podpisnicam sporazuma – Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Kitajski in Rusiji – je Iran dal 60 dni časa, da začnejo izvajati svoje zaveze, predvsem na naftnem in bančnem področju. Po ponovni uvedbi ameriških sankcij proti Iranu so namreč delovale v skladu z njimi, kljub obljubam, da ne bodo.

Kronologija dogajanja povezana z irandkim jedrskim sporazumom:

14. julij 2015 Iran in šest sil (ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija, Kitajska, Nemčija) na Dunaju podpišejo iranski jedrski sporazum. Iran v sporazumu pristane na precejšnjo omejitev jedrskega programa, v zameno pa države zamrznejo sankcije. Slednje odpravijo šele, ko Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) potrdi, da se Iran drži svojih obvez.

2016 – Kasneje izvoljen predsednik ZDA Donald Trump v predvolilni kampanji pred predsedniškimi volitvami napove, da bo odstopil od iranskega jedrskega sporazuma, ki je po njegovi oceni katastrofalen.

april-maj 2018 – Izraelski premier Benjamin Netanjahu sporoči, da ima Izrael “ključne dokaze” o skrivnem iranskem programu razvoja jedrskega orožja. Inšpektorji IAEA na izraelske očitke sporočijo, da Iran sporazum v celoti spoštuje. Rohani medtem opozori ZDA, da bodo obžalovale odstop od sporazuma.

8. maj 2018 – ZDA enostransko izstopijo iz sporazuma, pri čemer da Washington podjetjem, ki delujejo v sektorjih, za katere veljajo sankcije, od 90 do 180 dni časa, da prekinejo vse aktivnosti z Iranom. Francija, Nemčija in Velika Britanije sporočijo, da bodo zagotovile nadaljnje izvajanje sporazuma. Iranski predsednik ob tem posvari, da bi lahko Teheran nehal spoštovati omejitve, a druge države pozove, naj omogočijo ohranitev sporazuma.

7. avgust 2018 – Začne veljati prvi sveženj ameriških sankcij proti Iranu. ZDA prepovejo poslovanje z iranskimi finančnimi ustanovami, trgovino z dragocenimi kovinami ter sodelovanje z iranskim avtomobilskim sektorjem. Odpravijo tudi določena dovoljenja za uvoz dobrin iz Irana, zlasti perzijskih preprog in hrane.

Ob tem začne veljati tudi posodobljen akt Evropske unije, s katerim želi EU ublažiti posledice sankcij za evropska podjetja, ki zakonito poslujejo v Iranu. Več avtomobilskih podjetij, med njimi nemški Daimler ter francoska Renault in PSA, kljub temu ustavi svoje aktivnosti v Iranu. Sledijo tudi številna druga tuja podjetja, med njimi francoski naftni velikan Total.

5. november 2018 – Veljati začne drugi sveženj ameriških sankcij, ki vključuje prepoved trgovanja z iransko nafto in finančne transakcije z Iranom. Pri trgovanju z nafto osmim državam – Južni Koreji, Indiji, Kitajski, Turčiji, Japonski, Tajvanu, Italiji in Grčiji – dovoli izjemo. Izjema preneha veljati 2. maja 2019.

31. januar 2019 – Nemčija, Francija in Velika Britanija sprožijo delovanje posebnega finančnega mehanizma, ki naj bi zagotovil nadaljnje trgovanje evropskih podjetij z Iranom kljub ameriškim sankcijam proti državi.

april 2019 – ZDA iransko revolucionarno gardo uvrstijo na seznam terorističnih organizacij. Iran v odgovor enote ameriške vojske v regiji označi za teroristične skupine, ZDA pa za državo podpornico terorizma.

5. maj 2019 – Svetovalec predsednika ZDA za nacionalno varnost John Bolton sporoči, da ZDA “kot jasno sporočilo Iranu” na Bližnji vzhod pošiljajo bojno skupino z letalonosilko USS Abraham Lincoln in bombniki B-52, ki lahko nosijo jedrsko orožje.

8. maj 2019 – Iran na prvo obletnico izstopa ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma preneha spoštovati del obvez iz tega sporazuma. Gre za omejitve glede shranjevanja težke vode in obogatenega urana. Ob tem petim državam, ki še spoštujejo sporazum, da 60 dni časa, da začnejo izvajati svoje zaveze, predvsem na naftnem in bančnem področju. Evropske podpisnice Nemčija, Francija in Velika Britanija zavrnejo ultimat.

11. maj 2019 – Pentagon napove še napotitev vojaške ladje USS Arlington in protiraketnega sistema patriot na Bližnji vzhod.

12. maj 2019 – V Omanskem zalivu so napadene štiri trgovske ladje, od tega dva savdska tankerja. ZDA za napad obtožijo Iran, ki odgovornost zanika.

13. junij 2019 – Pred obalo Omanskega zaliva sta napadena norveški in japonski tanker. ZDA in Velika Britanija za napad obtožijo Iran, ki vpletenost zanika.

20. junij 2019 – Iranska revolucionarna garda nad Hormuško ožino sestreli ameriški izvidniški dron, ki je po njihovih navedbah kršil iranski zračni prostor. ZDA trdijo, da je bil dron v mednarodnem zračnem prostoru. Trump po sestrelitvi ukaže napad na iranske cilje, a ga zatem prekliče.

24. junij 2019 – Predsednik ZDA zaostri sankcije proti Teheranu, med drugim jih uvede proti iranskemu vrhovnemu verskemu voditelju, ajatoli Aliju Hameneju in njegovemu bližnjemu krogu.

28. junij 2019 – Na Dunaju se sestanejo predstavniki Irana in petih sopodpisnic dogovora, ki naredijo korak naprej v prizadevanjih za rešitev mednarodnega sporazuma, a rezultat pogovorov ni zadosten, da bi Teheran zaustavil postopno opuščanje obvez iz sporazuma.

1. julij 2019 – Iran preseže mejo, določeno v jedrskem dogovoru, ko gre za nizko obogateni uran, potrdi IAEA. Da so presegli mejo 300 kilogramov urana, obogatenega do 3,67 odstotka, potrdi tudi Teheran.

7. julij 2019 – Teheran sporoči, da ne bo spoštoval še nadaljnjih zavez iz dogovora in da dviguje stopnjo bogatenja urana nad zgornjo mejo 3,67 odstotka.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine