Piše: Álvaro Peñas
Jack Ross je politični aktivist in novinar v Združenem kraljestvu. Je izvršni direktor konservativne organizacije Turning Point UK in raziskovalec pri Bow Group.
Umor treh mladih deklet je sprožil množične proteste po vsej Veliki Britaniji. Ali lahko Britanci prenesejo še kaj?
Po novici, da so bile tri mlade deklice iz Southporta brutalno zabodene do smrti in še deset drugih otrok hudo poškodovanih v terorističnem napadu v »stanju duševne motnje«, so skupnosti delavskega razreda po Združenem kraljestvu eksplodirale od jeze. Nemiri in protesti so izbruhnili po vsej državi, več kot 900 ljudi pa je aretiranih zaradi njihove vloge pri nemirih.
Napad v Southportu je bil kaplja, ki je za mnoge prelila čašo in po letih, ko so jih zaporedne vlade obsojale, so se prebivalci Britanije, predvsem delavski razred, počutili prisiljene iti na ulice in zahtevati, da se jih posluša.
Zdi se, da nova laburistična vlada ni pričakovala takšne reakcije, kaj šele izgredov.
Zaradi resnične grožnje, da bi me zaradi mnenja stalinist Starmer aretiral, moram poudariti: vsako politično nasilje je napačno, a kot je rekel Martin Luther King, je politično nasilje »glas neslišanih«. Resničnost je taka, da imajo Britanci dovolj tega, da jih ignorirajo – od tod skupni slogan protestov: »Dovolj je«. Splošno sprejeto je, da velika večina ljudi v Britaniji verjame, da je množično priseljevanje ena največjih britanskih težav, YouGov pa je junija 2024 pokazal, da 66 % Britancev meni, da je bilo v zadnjih desetih letih previsoko.
Skupnosti po Združenem kraljestvu so naveličane hitrih kulturnih sprememb, ki jim jih vsiljujejo, porasta migrantskega kriminala, kot so tolpe spolnih nadlegovalcev, ki so izrecno usmerjene proti belim dekletom iz delavskega razreda ter stroškov zaradi migracij. Na primer, 8 milijonov funtov davkoplačevalskega denarja na dan, porabljenih za nastanitev nezakonitih migrantov v luksuznih nastanitvah.
Kdaj so se te težave prvič pojavile?
Težave z migracijami segajo v leto 1997, ko je laburistični premier Tony Blair začel proces množične migracije v Britanijo. Moje domače mesto, Portsmouth, je eno najslabših v smislu stopnje smrti zaradi zlorabe heroina ali morfija, kar mnogi domačini pripisujejo pritoku turških in pakistanskih migrantov v mesto v zgodnjih 2000-ih.
Dejstvo, da Britanci nikoli niso glasovali za množične migracije ali luknjaste meje, je mnogim dalo občutek, da nimajo druge izbire, kot da se udeležijo protestov.
