Piše: Andrej Sekulović
Indija in Pakistan sta se po odhodu britanskih kolonialnih oblasti zapletla v tri večje vojne in več manjših incidentov. Letos pomladi je prišlo do novih sovražnosti v Kašmirju, ki ga je od odhoda Britancev zaznamovalo več krvavih spopadov med državama.
Kašmir je ozemlje na jugozahodu Himalaje. Polovico ga nadzoruje Indija, kjer živi 10 milijonov ljudi, v pakistanskem delu pa jih prebiva okoli 4,5 milijona. Težave so se začele v času osamosvajanja Indije, ki je želela ostati enotna. Kljub temu je bila na koncu zaradi verskih razlik leta 1947 ob osamosvojitvi razdeljena na muslimanski in hindujski del. Tako sta nastala današnja večinsko hindujska Indija in muslimanski Pakistan, ki je takrat vključeval tudi Bangladeš, ki se je imenoval Vzhodni Pakistan. A težavno določanje novih meja je v nekaterih etnično mešanih provincah pripeljalo do nasilja, v katerem je umrlo približno dva milijona ljudi, do 20 milijonov ljudi pa je bilo razseljenih. Tako so krvavi etnični spopadi zaznamovali odnose med novima državama že na začetku.
Tri vojne po odhodu Britancev
Tretjino stare Indije so predstavljale knežje državice, ki jih niso neposredno nadzirale britanske oblasti. Njihovi vladarji so se ob osamosvojitvi lahko odločili, kateri državi bi se raje priključili. Med njimi je bil tudi Kašmir, kjer je bila na oblasti hindujska vladarska družina, imela pa je mešano, večinoma muslimansko prebivalstvo. Vladar Maharadža Hari Singh je zato odlašal z odločitvijo, kam bi se priključil, a se je zanj hotel odločiti kar Pakistan, ki je skušal zavzeti Kašmir, in ga tako pognal v naročje Indije. Sledili so spopadi, ki so postali prva vojna med državama. Takrat je Indiji uspelo zavzeti polovico province, kjer živi večina prebivalstva. Črta, na kateri sta se obe vojski ustavili, je postala leta 1948 dejanska meja med Pakistanom in Indijo. Minilo ni niti dvajset let do novega spopada zaradi Kašmirja leta 1965. Spopad so sprožili muslimani, saj se je pakistanska vojska pretihotapila čez mejo. Premirje je bilo doseženo s pomočjo Sovjetske zveze na eni in ZDA na drugi strani. Do tretje vojne pa je prišlo, ko je Indija pomagala prebivalcem Vzhodnega Pakistana, da se osvobodijo, kar je privedlo do nove države, današnjega Bangladeša. Ob premirju je bila Indija znova v močnejšem položaju. V letih, ki so sledila, sta obe državi postali jedrski sili, kar ju je deloma, vsaj do zdaj, odvračalo od večjih spopadov.
Nove napetosti zaradi islamizma
V devetdesetih letih so se začele razmere znova v regiji znova zaostrovati. Uporniške skupine so se hotele osamosvojiti od Indije, a nekatere med njimi so se zavzemale za samostojnost, ne za priključitev Pakistanu. Še bolj pa se je upor razvnel zaradi islamističnih teroristov, ki naj bi jih v regijo uvažali pakistanska vojska in obveščevalna služba. Tako je leta 1999 znova prišlo do spopada med Indijo in Pakistanom. Slednji je s pomočjo upornikov zavzel pomemben gorski vrh, a je Indija kmalu znova zavzela izgubljeno ozemlje. Spopadi, v katerih je umrlo več kot tisoč vojakov, so se končali z diplomatskim posredovanjem ZDA. Po letu 2014 je Indija z zmago sedanjega premierja Narendarja Modija začela voditi izrazitejšo hindujsko nacionalistično politiko. Leta 2019 je ukinila avtonomijo Kašmirja in upravno reformirala to provinco. Reforme so omogočile večje priseljevanje Indijcev iz drugih delov države. Predzadnji resnejši spopad se je zgodil ravno pred koncem avtonomije zaradi terorističnega napada na indijske rezervne vojake. Nekaj let kasneje smo zaradi novega islamističnega napada znova priča zaostrovanju starega sovraštva med državama, ki je preraslo v nove spopade, tokrat resnejše, saj gre za dve jedrski sili.
Muslimani s krvavim napadom znova izzvali Indijo
Blizu mesteca Pahalgama v indijskem delu Kašmirja so islamisti izvedli nov krvavi napad na skupino turistov, v katerem je življenje izgubilo 26 ljudi. Pet teroristov je 22 aprila letos napadlo hindujske turiste. Napadalci so svoje žrtve napadli v dolini Baisaran na turistični točki med borovimi gozdovi, šlo pa naj bi za najbolj krvav napad v Indiji od napada v Mumbaju leta 2008. Teroristi so iz skupine turistov izločili moške in jih vprašali, katere veroizpovedi so, zatem pa so s streli pokosili tiste, ki so bili hindujci in kristjani. Od nekaterih žrtev so celo zahtevali, da recitirajo islamsko molitev, da bi se prepričali o njihovi resnični veroizpovedi. Med turisti je bilo več mladoporočencev, možje pa so bili usmrčeni pred svojimi ženami. Zunanje ministrstvo Indije je 7. maja za napad obdolžilo islamistično salafistično militantno skupino Lashkar-e-Taiba. Z njo povezana skupina Fronta odpora (TRF) je sprva prevzela odgovornost za napad, ki naj bi ga bila izvedla zaradi priseljevanja Indijcev v regijo po ukinitvi avtonomije, a je kasneje preklicala svojo izjavo. Napad je sprožil v Indiji val jeze, premier Modi pa je rekel, da bodo odgovorni kaznovani bolj temeljito, kot si lahko predstavljajo. Dva napadalca naj bi bila državljana Pakistana, zaradi česar je Indija obtožila Pakistan, da podpira militante v regiji, kar je slednji zanikal, kot je zanikal tudi vpletenost v napad.
Maščevanje Indije
Kljub temu je Indija dva tedna po terorističnem napadu sama napadla pakistanski del Kašmirja in Pakistan. Operacijo je poimenovala »operacija Sindoor« po rdečem prahu, ki ga hindujske poročene ženske nanašajo na prečko las in s katerim si narišejo piko na čelu. Tako je bilo maščevanje poimenovano v čast ženskam, ki so postale vdove v terorističnem napadu. Indijsko obrambno ministrstvo je dejalo, da je bo vsekakor kaznovalo odgovorne za terorističen pokol. Po drugi strani je Pakistan vztrajal, da gre za neizzvan napad, češ da ni bil vpleten v pokol. Premier Šebaz Šarif je rekel, da je Indija zakrivila »gnusno agresijo, ki ne bo ostala nekaznovana«, in dodal, da krivijo njegovo državo za nekaj, česar ni storila. Indija je napadla več lokacij v Kašmirju in Pakistanu, tarča pa je bila teroristična infrastruktura, kraji torej, kjer napade načrtujejo in vodijo. Ob tem so indijske oblasti poudarile, da niso zadele ali ciljale pakistanskih vojaških objektov in da so napadi zmerni ter se ne bodo stopnjevali. Pakistan se je odzval z operacijo Bunyan al-Marsus, katere tarče so bile indijska vojaška oporišča. Indija pa je po napadih iz Pakistana svoje tarče razširila na pakistansko vojaško infrastrukturo. Čeprav je šlo zaradi tega, ker gre za dve jedrski sili, za zelo skrb zbujajoč razvoj dogodkov, so se spopadi s posredovanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa končali že po štirih dneh zaostrovanj.
Po štirih dneh konec spopadov
Obe državi sta 10. maja po pogajanjih, ki so jih vodile ZDA, privolili v prekinitev ognja. O tem, da se zadeve umirjajo, je prvi govoril Donald Trump, ki je na svojem družbenem omrežju Truth v soboto zjutraj zapisal: »Po dolgi noči pogajanj, ki so jih vodile ZDA, lahko z veseljem sporočim, da sta se Indija in Pakistan strinjala glede takojšnje prekinitve ognja. Čestitam obema državama, da sta se ravnali po zdravi pameti in svoji visoki inteligenci. Hvala!« Kmalu je konec spopadov potrdil tudi pakistanski zunanji minister Išak Dar in ob tem izpostavil, da je bil Pakistan vedno zavezan miru in varnosti v regiji, ne da bi s tem ogrožal svojo suverenost in ozemeljsko integriteto. Indijski zunanji minister Vikram Misri pa je na novinarski konferenci dejal, da bosta obe strani nehali z vsemi vojaškimi operacijami. Tako je Donald Trump prinesel mir v regijo in preprečil novo vojno, ki bi tokrat lahko prerasla v jedrski spopad.
