11 C
Ljubljana
sobota, 4 maja, 2024

Hrvaško ustavno sodišče dalo “kajlo” predsedniku Milanoviću in njegovim političnim ambicijam

Piše: C. R. 

Predsednik republike Hrvaške ne sme sodelovati kot kandidat za poslanca na parlamentarnih volitvah ali kot potencialni kandidat za predsednika vlade, je danes opozorilo hrvaško ustavno sodišče. S tem se je odzvalo na napoved predsednika Zorana Milanovića, da bo kandidiral na aprilskih parlamentarnih volitvah, ne da bi pred tem odstopil.

Če Milanović hoče sodelovati v volilni kampanji oz. kandidirati na volitvah ali biti bodoči kandidat za predsednika vlade, mora takoj odstopiti s položaja predsednika, je danes po sestanku ustavnih sodnikov opozoril predsednik ustavnega sodišča Miroslav Šeparović. Za takšno odločitev je glasovalo devet ustavnih sodnikov od 11, dva sta bila proti.

Predsednik republike je nestrankarska oseba in pri opravljanju te funkcije ne sme sodelovati v političnem delovanju nobene politične stranke, je pojasnil. Dodal je, da to izključuje vsako možnost, da bi predsednik republike na parlamentarnih volitvah kandidiral za poslanca ali da bi bil kandidat za predsednika vlade.

“Milanović je od petka do danes s svojimi izjavami in vedenjem kršil ustavo,” je dejal Šeparović. Dodal je, da je to tako jasno, da to ne piše v ustavi, ampak je tako mogoče sklepati iz celotne ustave.

Ustavno sodišče je izrazilo pričakovanje, da bo Milanović spoštoval njihovo opozorilo. Če ga ne bo, bodo sledile sankcije, je opozoril Šeparović. O tem, kakšne bodo sankcije, ni želel govoriti, je pa dejal, da lahko tudi razveljavijo volitve.

Če se bo Milanović kot predsednik države v času volilne kampanje vedel v skladu z ustavo in zakoni, po oceni ustavnega sodišča ni ovir, da po volitvah postane mandatar za sestavo vlade.

Volitve bo nadzorovala državna volilna komisija. Kot je napovedal Šeparović, bodo tudi pod strogim nadzorom ustavnega sodišča.

Milanović je v nedeljo dejal, da se ne namerava odreči predsedniški funkciji in da se bo kot kandidat opozicije potegoval za mesto premiera, ne glede na odločitev ustavnega sodišča. Poudaril je, da bi bila, če bi odstopil s predsedniškega položaja, vsa oblast v državi v rokah vladajoče stranke HDZ. Mesto predsednika republike bi v primeru Milanovićevega odstopa namreč zasedel predsednik sabora iz vrst HDZ Gordan Jandroković.

Hrvaški mediji medtem opozarjajo, da bi se Jandroković, če bi postal vršilec dolžnosti predsednika države, moral odpovedati sodelovanju na parlamentarnih volitvah, česar po njihovih ocenah ne bo storil. To bi pomenilo, da bi mesto v. d. predsednika republike nato moral zavzeti eden od podpredsednikov sabora, ki bi se bil pripravljen odreči sodelovanju na volitvah.

Parlamentarne volitve, ki na Hrvaškem tradicionalno potekajo ob nedeljah, se bodo tokrat po Milanovićevi odločitvi odvile v sredo, 17. aprila.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine