Piše: STA, C. R.
V Iranu so v prvi polovici leta z obešanjem usmrtili najmanj 354 ljudi, v danes objavljenem poročilu opozarja norveška človekoljubna organizacija Iran Human Rights. Gre za 36-odstotno rast v primerjavi s prvo polovico leta 2022, med usmrčenimi pa naj bi prevladovali tisti, ki so bili obsojeni na podlagi obtožnic v zvezi s prepovedanimi mamili.
Direktor organizacije Iran Human Rights (IHR) Mahmood Amiry Moghaddam je pojasnil, da oblasti smrtno kazen v Iranu koristijo, da bi ustvarile strah v družbi in preprečile nove proteste, podobne tistim, ki so državo zajeli lani po smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju.
Uradno so sicer iranske oblasti do konca junija letos poročale zgolj o 43 usmrtitvah.
Kot trdi IHR, je bilo letos 206 ljudi usmrčenih na podlagi obtožnic v zvezi s prepovedanimi mamili, kar na medletni ravni predstavlja 126-odstotno porast. Še 122 oseb je bilo usmrčenih, ker so bili obsojeni umora, nekaj pa še zaradi primerov bogokletstva, vohunjenja in posilstev ter sodelovanja na protestih.
Moghaddam je poudaril, da smrtne kazni v Iranu nesorazmerno prizadenejo marginalizirane skupnosti, vključno z etničnimi manjšinami. Petino žrtev naj bi tako predstavljali pripadniki tamkajšnje sunitske manjšine. Med usmrčenimi je bilo po podatkih IHR letos šest žensk.
Po ocenah mednarodne nevladne organizacije Amnesty International je Iran druga država na svetu po številu usmrtitev, na smrt naj bi bilo več ljudi obsojenih le še na Kitajskem, a so tam podatki o tem nedostopni.
Lani so po navedbah IHR iranske oblasti usmrtile 582 ljudi, največ po letu 2015
