Piše: C. R.
Rusija se je na začetku posebnega zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku znašla pod silovitim diplomatskim udarom mednarodne skupnosti. Predsednik GS ZN Abdula Šahid je takoj na začetku poudaril, da ruski napad na Ukrajino predstavlja kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine ter kršitev Ustanovne listine ZN.
V podobnem slogu je nadaljeval tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je izrazil veliko zaskrbljenost nad grožnjo ruskega predsednika Vladimirja Putina z uporabo jedrskega orožja in dejal, da si česa takega ni mogoče niti zamisliti.
Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je ZN pozval, naj rešijo Ukrajino in demokracijo, med drugim pa Putinu dejal, da ne potrebuje jedrskega orožja, če želi izvršiti samomor. Kislica je mednarodni oder izkoristil tudi za neposredno sporočilo vsem Rusom, ko je prebral prepis telefonskega pogovora med ruskim vojakom in materjo, tik preden je bil vojak ubit.
Za Kislico je sledil odgovor ruskega veleposlanika Vasilija Nebenzije, ki se je čudil ogromnemu obsegu laži, ki da se širijo proti Rusiji. Nadaljeval je z napadi na Ukrajino, ki naj se ne bi hotela pogajati, naj ne bi spoštovala sporazumnih dogovorov in naj bi povzročala hudo trpljenje prebivalcem regije Donbas, za kar da se svet ne zanima.
Ruski napad na Ukrajino je upravičil z zaščito prebivalcev Donbasa, ki da trpijo pod bombardiranjem Ukrajincev. Napadel je tudi vse države, ki Ukrajino podpirajo z orožjem in drugače.
Nebenzija je zatrdil, da “posebna vojaška operacija” ni namenjena zavzetju Ukrajine ampak le zaščiti prebivalcev Donbasa pred genocidom Ukrajine in očiščenju države nacistov. Rusija naj bi se le ščitila pred grožnjo in ščitila tudi Ustanovno listino ZN.
Za Rusom se je zvrstilo veliko veleposlanikov, ki za njegova stališča niso imeli posluha. Agresijo je najprej obsodil vodja delegacije EU Olof Skoog in zatrdil, da je Rusija sama odgovorna za vse, kar se dogaja.
Njegovi izjavi se je potem pridružila vrsta predstavnikov evropskih držav, kasneje zvečer pa se bo tudi Slovenija, katere govor bo podal veleposlanik Boštjan Malovrh. O resoluciji bo Generalna skupščina predvidoma glasovala v sredo.
Veleposlanik Gruzije Kaha Imnadze je dejal, da je Varnostni svet spet zatajil, ker je Rusija v petek dala veto na resolucijo z obsodbo ruske agresije. Razložil je, da gre za znan vzorec obnašanja Rusije do sosednjih držav, ki ga je Gruzija že doživela. “Agresija na Gruzijo bi morala biti budnica, ampak sedaj se vse ponavlja v Ukrajini,” je dejal.
Britanka Barbara Woodward je opozorila, da je resolucijo Varnostnega sveta podprlo 81 držav, Rusija pa je bila popolnoma osamljena v nasprotovanju. “Rusija je napadla brez provokacije in opravičila, na mesta dežujejo bombe in rakete, pogumni Ukrajinci se borijo za državo in prihodnost, humanitarne posledice so že ogromne,” je med drugim dejala in obsodila tudi belorusko podporo agresiji.
Danski veleposlanik Martin Bille Hermann je zagrozil, da se bodo vsi vojni zločini preiskali, odgovorni pa bodo kaznovani. Članice ZN je pozval, naj potrdijo resolucijo in Rusiji pošljejo jasno sporočilo.
Rusko početje so nato obsodili še veleposlaniki Francije, Avstrije, Češke, Švice, Nove Zelandije, Paname, Bolgarije, Italije in drugi. Veleposlanik Poljske Krzysztof Szczerski je ob tem še zavračal kritike na račun njegove države, da dela razlike med begunci in se obnaša drugače do tistih iz muslimanskih držav. Vse kritike je označil za laž.
Niti kitajski veleposlanik Zhang Jun ni izrazil razumevanja za ruski napad na Ukrajino, ampak je v kratki diplomatski izjavi dejal, da Kitajska ne podpira nobenega pristopa, ki povečuje napetosti, podpira pa humanitarna prizadevanja ZN v Ukrajini in poziva k zaščiti civilistov. Po njegovih besedah je hladne vojne konec, Rusija in EU pa morata začeti resna pogajanja o varnosti.
Prvi, ki je iskal krivdo na obeh straneh, je bil v skladu z stališčem njegovega predsednika Jaira Bolsonara Brazilec Ronaldo Costa Filho. Menil je, da je Ukrajina kršila sporazum iz Minska, vendar ob tem dodal, da napada na Ukrajino ni mogoče opravičiti. Kljub temu je zavrnil sankcije proti Rusiji in se zavzel za konstruktivno rešitev.
