Francoski predsednik Emmanuel Macron je imenoval komisijo, ki bo preiskala vlogo Francije v genocidu v Ruandi leta 1994. V njem je bilo v komaj 100 dneh pobitih več kot 800.000 Tutsijev in zmernih Hutujev. So pa v Ruandi razočarani nad njegovo odločitvijo, da se ne udeleži nedeljske žalne slovesnosti ob 25. obletnici genocida, pišejo tuje agencije.
Komisija, ki jo bo sestavljalo osem zgodovinarjev in raziskovalcev, bo po pisanju nemške tiskovne agencije dpa preučevala francoske arhivske dokumente, ki se nanašajo na genocid, za obdobje med letoma 1990 in 1994, so danes sporočili iz Elizejske palače.
Preiskava, ki naj bi bila končana v dveh letih, naj bi prispevala k boljšemu razumevanju in poznavanju genocida v Ruandi, prav tako pa bo v pomoč tistim, ki se bodo o tem želeli poučiti v Franciji.
Macron je ob tem obljubil tudi dodatna sredstva za sodišče, ki obravnava primere, povezane z genocidom v Ruandi. V delo na teh primerih pa bodo vključili tudi dodatne policijske preiskovalce, da bo do sojenj domnevnim krivcem za genocid lahko prišlo v razumnem toku.
Nekdanja francoska kolonija Ruanda, ki bo 25. obletnico genocida zaznamovala v nedeljo, Francijo obtožuje vpletenosti v genocid zaradi podpore vladi pod vodstvom Hutujev. Prav tako očita francoskim silam, ki so bile v okviru mandata ZN nameščene v državi, da so nekaterim storilcem pomagale pobegniti, nekateri pa naj bi poiskali zatočišče v Franciji. Kritiki opozarjajo, da se storilci že predolgo izmikajo roki pravice, dodaja francoska tiskovna agencija AFP.
Kljub prizadevanjem za razkritje resnice o genocidu so svojci žrtev in strokovnjaki v Ruandi razočarani nad odločitvijo Macrona, da se ne udeleži nedeljske žalne slovesnosti. V palači francoskega predsednika so njegovo odsotnost pojasnili z vnaprej načrtovanimi obveznostmi, in sporočili, da bo Francijo zastopal poslanec ruandskega porekla Herve Berville.
