6.8 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Francoski intelektualec nove desnice Alain de Benoist o ameriških volitvah: »Neizpodbitno dejstvo je, da danes polovica Američanov podpira Trumpa«

Eden glavnih francoskih intelektualcev miselne šole, ki je danes znana kot nova desnica, Alain de Benoist, je pred kratkim govoril o ameriških volitvah v intervjuju, ki ga je Greg Johnson prevedel v angleščino in objavil na svoji spletni strani Counter Currents.

Glede domnevne zmage Bidna in glede Trumpovih obtožb, da je Biden ukradel volitve, je Alain de Benoist mnenja, da to ni tisto kar je bistvenega pomena. Ključno je to, da so se javnomnenjske raziskave, ki so najavljale veliki demokratski »modri val«, znova zmotile. Četudi je Biden res zmagal, kar pa bomo glede na vse obtožbe o goljufanju še videli, je zmagal z majhno prednostjo. Po drugi strani pa niso le tisti, ki so leta 2016 glasovali za Trumpa potrdili svojo podporo, temveč se jim je pridružilo še na milijone bivših demokratov. Neizpodbitno dejstvo je, da danes polovica Američanov podpira Trumpa in populizem. Tudi, če je Trump izgubil bitko, »trumpizem« ni izgubil vojne. Ob tem je Benoist opozoril bralce, da so ZDA danes razdeljene, kot še niso bile od časa državljanske vojne.

Alain de Benoist je bil v intervjuju vprašan tudi kako bi opredelil dva nasprotujoča si tabora, demokrate in republikance. O tem je najprej povedal, da čeprav so rasne napetosti danes v ZDA očitne, bistvo delitve ni etničnost.  Življenjski pogoji »manjšin« (ki bodo kmalu postale večina) so se pod Trumpom veliko bolj izboljšali kot pod Obamo. To pojasnjuje dejstvo, da je Trump leta 2016 prejel 17% črnih glasov in 35% hispanskih glasov. Alain de Benoist je spomnil bralce tudi, da se je BLM gibanje rodilo v času Obame. 

Zatem je rekel, da dva tabora danes ločujejo »popolnoma nasprotujoče si razredne pripadnosti in koncepti družbe«. Na eni strani imamo »predstavnike establišmenta, ki jih podpirajo skoraj vsi mediji«, na drugi pa so »Američani povezani s svojimi koreninami, načinom življenja in skupnimi vrednotami«. Slednji so ustaljeni ljudje z domom, prejšnji pa nomadi od nikoder. Eni so običajni ljudje propadajočega srednjega razreda, k drugim pa spadajo lobiji, ki mislijo, da je vzpon populizma škandalozen. Tu je Benoist potegnil primerjave z evropskimi državami, omenjajoč »čelni trk prebivalcev globaliziranih mest s periferno Francijo«. Še ena stvar, ki se mu je zdela vredna omembe je tudi geopolitična podrobnost, da »se zvezne države, ki so naklonjene Trumpu nahajajo v notranjosti dežele in pripadajo kontinentalni Ameriki, medtem, ko glavne utrdbe Bidna pripadajo pomorski Ameriki. To pa nas pripelje do starih »konflikotv« med zemljo in morjem.

Na koncu se je Alain de Benoist dotaknil tudi tega, da Joe Biden želi postati »predsednik, ki združuje«. Benoist verjame, da Biden, ki ga karakterizira kot senilnega politika, ki je popolnoma pokvarjen, v tem ne bo uspel. Že samo dejstvo, da so demokrati izbrali takšno osebo za svojega kandidata je dovolj zgovorno o tem s kakšno krizo se sooča Demokratska stranka. Zatem je rekel, da je »Bidnov tabor globoko razdeljen« in da ga je združevalo le sovraštvo do Trumpa. Ko enkrat Trumpa ne bo več na prizorišču, bodo vse razlike prišle na dan. Če pa bo v času njunega mandata Bidna nasledila Kamala Harris, ki je predstavnica levega krila znotraj stranke – za kar obstaja velika možnost – pa se bo prepad med Američani še bolj povečal. Alain de Benoist nas opozarja, da imajo takšne naraščajoče delitve v državi, kjer je v prostem pretoku 350 milijonov kosov orožja, lahko hude posledice.

Celoten intervju si v angleščini preberite tu: https://counter-currents.com/2020/11/there-was-no-biden-surge/

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine