Piše: Éva Harangozó
Vprašanje narodnih manjšin je eden od stebrov madžarske zunanje politike vse od Trianona pred sto leti, poudarja Ferenc Kalmár, ministrski predstavnik za razvoj madžarske sosedske politike. Politik je dal intervju madžarskemu dnevniku Magyar Nemzet ob skupnem dogodku Sveta Evrope in Ministrstva za zunanje zadeve in trgovino, ki bo potekal jutri v Strasbourgu in se bo osredotočil na pravice narodnih manjšin, dosedanje rezultate in izzive.
Magyar Nemzet: Kakšen je namen konference?
Kalmár: Naš cilj je ohraniti vprašanje narodnih manjšin na dnevnem redu. Evropska komisija je namreč zavrnila pripravo zakonodaje EU na podlagi pobude Minority SafePack, s čimer se je dejansko otresla vprašanja narodnih manjšin. Vendar je Svet Evrope v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pripravil dokumente, ki so še danes podlaga za zaščito narodnih manjšin v Evropi. Menim, da je vprašanje narodnih manjšin povezano tudi z vprašanjem stabilnosti in miru v Evropi. Vendar pa dejstvo, da zakonodajalci EU to vprašanje ne obravnavajo, kaže, da se ne želijo ukvarjati z napetimi razmerami, ki so nastale zaradi zanemarjanja tega vprašanja, kot je na primer vprašanje vzhodne Ukrajine. Te napetosti se lahko v prihodnosti še povečajo. Madžarska bo med majem in novembrom letos drugič predsedovala Odboru ministrov Sveta Evrope. Ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino letos načrtuje štiri konference, na katerih se bo osredotočilo na spodbujanje učinkovite zaščite narodnih manjšin. Prva faza je jutrišnja konferenca v Strasbourgu, na kateri bodo obravnavana orodja, ki jih imamo trenutno na voljo za zaščito narodnih manjšin v Evropi.
Magyar Nemzet: Katera načela se vam zdijo pomembna?
Kalmár: Prvič, vsi bi morali sprejeti dejstvo, da vprašanje narodnih manjšin ni domače, temveč evropsko vprašanje. Ko govorimo o zaščiti narodnih manjšin, imamo v mislih zaščito identitete. Te skupnosti bodo namreč preživele le, če bodo ohranile svojo identiteto. Hkrati pa so za ohranitev te identitete potrebne individualne in kolektivne pravice. Rad bi opozoril, da sta bili v zgodovini Sveta Evrope doslej dve poročili, ki sta uspeli uveljaviti kolektivne pravice: leta 2003 poročilo švicarskega predstavnika Andreasa Grossa o avtonomiji in leta 2014 poročilo Kalmar. Naslednje načelo je, da državljanstvo ne sme slediti državljanstvu. Oboje je mogoče ločiti. Prav tako je pomembno, da so narodne skupnosti, ki živijo na ozemlju neke države, del procesa oblikovanja države. To je določeno v madžarskem temeljnem zakonu in madžarskem zakonu o državljanstvu. Zgornja načela smo oblikovali skupaj z odposlancem predsednika vlade Katalin Szili in jih bomo predlagali Svetu Evrope v sprejetje.
Magyar Nemzet: Kateri instrumenti so vzpostavljeni za zaščito pravic narodnih manjšin?
Kalmár: Sredi devetdesetih let sta bila pod pritiskom južnoslovanskih vojn sprejeta dva dokumenta, ki sta še vedno podlaga za zaščito narodnih manjšin v Evropi. Ena je Evropska okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin, druga pa Listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih. Ta dva dokumenta se uporabljata še danes: sta zavezujoča, vendar ne izvršljiva.
Magyar Nemzet: Kakšen bo po vašem mnenju jutrišnji sprejem konference?
Kalmár: Od političnega ustroja je bilo vedno odvisno, kako različne države gledajo na vprašanje narodnih manjšin. V večini evropskih držav gospodarsko okolje ni naklonjeno narodnim manjšinam, zato si prizadevamo, da bi se to vprašanje nadaljevalo. Verjamem, da nikoli ni končnega trenutka, vendar moramo, če želimo ohraniti raznolikost Evrope, ki je eden od temeljev evropske ustvarjalnosti, ohraniti tudi različne nacionalne identitete za prihodnost. Razvoj Evrope je med drugim omogočila kulturna raznolikost. To pa je mogoče le, če se medsebojno spoštujemo in priznavamo. Če bi Evropa sprejela zgornjih pet načel in jih vključila v pravne sisteme različnih držav članic, bi bila lahko podlaga za začetek pogajanj in doseganje rezultatov. Evropa gospodarsko vse bolj nazaduje, njena politična teža v svetu pa se zmanjšuje. Prepričani smo, da lahko to ustavimo le tako, da se narodi združijo. Če bomo med seboj tekmovali in se ukvarjali s tem, kako drug drugega asimilirati, ne bomo mogli doseči rezultatov. Takrat bomo v globalni tekmi vsi poraženci. Toda če bomo sodelovali, je velika verjetnost, da bomo zmagovalci. To še bolj velja za srednjo in vzhodno Evropo. Tu bi se morali združiti narodi, da bi imeli težo in glas. Če bodo evropski narodi stopili skupaj, bosta evropski napredek in uspeh ponovno zagotovljena.
Vir: Magyar Nemzet
