Piše: Álvaro Peñas
Podpredsednica Evropske komisije ter komisarka za vrednote in preglednost Věra Jourova je med uradnim odprtjem novega Evropskega javnega tožilstva (EPPO), ki je potekalo v Luksemburgu, več novinarjem povedala, da bo Sodišče Evropske unije (SEU) o tožbi Madžarske in Poljske v zvezi z mehanizmom pogojenosti pravne države odločilo konec poletja ali v začetku jeseni. Komisarka je že večkrat povedala, da bi izid sodbe proti tožnikom pomenil uporabo tega mehanizma pogojenosti in bi lahko privedel do zamrznitve sredstev, ki jih prejemajo od EU. Po mnenju Jourove, ki je ustanovitev EPPO označila za izjemen dogodek brez primere v zgodovini Evrope, je dejstvo, da se Madžarska in Poljska nista pridružili novi EPPO, jasen znak pomanjkljivosti pravne države v obeh državah.
Madžarska, Poljska, Danska, Švedska in Irska so edine države, ki so se odločile, da se ne bodo pridružile EPPO, organizaciji, ki bo nadzorovala preiskave morebitnih zlorab sredstev EU. Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders se je pridružil kritiki Jourove in opozoril, da so te države dolžne sodelovati z Evropskim uradom za zaščito javnega mnenja, saj je zaščita proračuna skupno prizadevanje. EU se do Madžarske in Poljske obnaša kot stalna grožnja. Res je, da nobena država še ni vprašala evropskih preiskovalnih organov, kot je Evropski urad za boj proti goljufijam, o finančnih preiskavah porabe evropskih sredstev, vendar se zdi, da so nove izjave Jourove, ki že ob odprtju Evropskega urada za boj proti goljufijam poudarja uporabo sankcij, še en znak, da gre za novo orodje Bruslja za preganjanje disidentov, tj. vseh tistih vlad, ki se nočejo ukloniti globalistični agendi.
Prva glavna tožilka EPPO je romunska odvetnica Laura Codruta Kövesi, ki je bila oktobra 2019 že imenovana za evropsko generalno tožilko. Kövesi je ob odprtju dejal, da je EPPO “prvi instrument EU za zaščito pravne države”. Kot vodja romunske nacionalne protikorupcijske agencije (DNA) je Kövesi začel obsežen pregon romunskih politikov, vključno z množičnimi obtožnicami. V 17 mesecih je odprla trikrat več primerov kot v prejšnjih treh letih, v katerih je obravnavala 1 138 oseb, med njimi 24 županov, pet poslancev, dva nekdanja ministra in nekdanjega predsednika vlade. Številne obtožnice so na sodišču propadle, Kövesijevo pa so njeni kritiki, zlasti socialdemokrati, ki so bili najbolj obremenjeni z njenimi dejavnostmi, obtožili, da izvaja politični lov na čarovnice. Zaradi njenih dejanj je bila julija 2018 razrešena s položaja vodje urada za boj proti korupciji, pri čemer jo je takrat podprlo društvo Open Sociery, ki je njeni razrešitvi nasprotovalo. To ni bilo presenetljivo, saj so nevladne organizacije Sorosove mreže obravnavale DNK kot svojo politično stranko. Leto pozneje je bil Kövesi izvoljen za evropskega generalnega tožilca. Poleg tega je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), institucija, ki jo je kompromitiralo Puppinckovo poročilo, 5. maja 2020 ugodilo tožbi Kövesijeve proti Romuniji zaradi njene razrešitve z mesta protikorupcijske tožilke. ESČP je v svoji odločitvi “upoštevalo mnenja Pobude za pravičnost odprte družbe, Inštituta za človekove pravice Mednarodnega združenja odvetnikov in Helsinške fundacije za človekove pravice, ki jih je predsednik oddelka sprejel kot interveniente”. To so tri nevladne organizacije Sorosove mreže.
Kövesijeva povezava s Sorosom na Madžarskem ni ostala neopažena. Julija 2020 jo je predsednik madžarskega parlamenta László Kövér obtožil, da je “tuja agentka”, in njene metode primerjal z metodami komunističnega diktatorja Ceausescuja. Kövér je dejal, da je romunska tožilka zaslovela z “več deset političnimi procesi proti tistim, ki so pripadali drugemu političnemu taboru. Med drugim proti madžarskim županom (v Transilvaniji). Obtoženi so bili na popolnoma nepravičen način, ob zori jih je policijska enota odpeljala od njihovih družin itd. V tem obdobju je bilo v sodelovanju med DNK in Securitate prestreženo več sto tisoč pogovorov. Če bi bil tovariš Ceausescu še živ, bi bil vesel, če bi videl, kaj se dogaja v Romuniji.”
Mediji so hitro poudarili, da Madžarska in Poljska (druge države niso omenjene) nasprotujeta novemu evropskemu tožilcu, ker sta visoko na seznamu protikorupcijskih varuhov Transparency International, globalne koalicije proti korupciji, nevladne organizacije pod vodstvom Michiela van Hultena, ki na svojem seznamu donatorjev navaja fundacijo Open Society Institute (FOSI), Open Society Institute, Development Foundation, Foundation to Promote Open Society in Open Society Initiative for Europe. Spet dolga roka Sorosovega omrežja, ki ima v rokah sodnika, tožilca in “neodvisni” organ, ki je vložil pritožbo. Madžarska in Poljska zagotovo ne bosta sodelovali pri projektu, ki je kljub vsej propagandi v osrednjih medijih le še eno orodje v rokah njunih najhujših sovražnikov.
Ta prispevek se je najprej pojavil na portalu EL CORREO DE ESPAÑA, ki je naš partner pri EUROPEAN MEDIA COOPERATION.
