Evropski parlament je danes s sprejetjem prvega letnega poročila o položaju v schengenskem območju obsodil vračanje nadzora na notranjih mejah. Številne odločitve držav za to niso ne potrebne ne uravnotežene in so zatorej v nasprotju s pravili, so sklenili evropski poslanci. Poročilo je bilo potrjeno s 439 glasovi proti 157.
Schengensko območje obsega 26 držav z okoli 400 milijoni prebivalcev, ki se lahko po tem območju gibljejo brez posebnega nadzora na notranjih mejah med državami. Enako velja za gibanje blaga.
Zaradi migrantske krize v letih 2015 in tudi zaradi terorističnih napadov pa se je več držav odločilo za ponovno uvedbo mejnih kontrol. Ta ukrep naj bi bil sicer le začasen, a ga Francija, Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška vseeno kar podaljšujejo.
Zaradi tega se vse bolj krepijo ocene, da bi schengenski sistem lahko ugasnil. Če bi vse članice vrnile nadzor na meji, bi sicer to lahko povečalo stroške držav in državljanov za okoli 100 do 230 milijard evrov v desetih letih.
Evropski parlament je danes s sprejemom letnega poročila o schengnu ob obsodbi vračanja mejnega nadzora sicer tudi pozval članice, “naj ponovno zgradijo zaupanje med seboj in obnovijo delovanje schengenskega območja, sodelovanje in solidarnost”, so sporočili iz Strasbourga.
Poročevalec Carlos Coelho (EPP) je opozoril, da je schengen “bistvo evropskega državljanstva”. “To poročilo prvič izpostavlja poglede Evropskega parlamenta o položaju schengna. Žal diagnoza ni dobra. Schengen moramo vrniti našim državljanom. Naše sporočilo članicam je močno – spoštujte vsa pravila, ne le tista, ki vam ustrezajo,” je poudaril.
Evropski poslanci so sicer priznali, da so bile mejne kontrole znova uvedene zaradi pomanjkljivosti v azilnem sistemu in tudi zaradi “pomanjkanja politične volje, solidarnosti in delitve obveznosti”. A to vseeno ne opravičuje “neupravičenih, neproporcionalnih in torej nelegalnih” kontrol na notranjih mejah.
Kritizirali so tudi postavljanje fizičnih ovir, tudi ograj med članicami. Po podatkih Transnacionalnega instituta (TNI) so države za več kot 1200 kilometrov “začasnih tehničnih ovir” namenile najmanj pol milijarde evrov.
Poslanci so pozvali tudi vzpostavitvi robustnega in učinkovitega sistema za preprečevanje smrti migrantov v Sredozemskem morju. Članice EU bi morale okrepti tudi zbiranje in deljenje informacij, zlasti glede uporabe virov na nacionalnih ravneh ter deljenju zmogljivosti za nadzorovanje zunanjih meja.
Evropski poslanci so pozvali tudi k vzpostaviti hitrih in učinkovitih postopkov vračanja zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, ob siceršnjem spoštovanju osnovnih človekovih pravic. Predlagali so tudi, da bi članice kar same izvedle odločitev druge članice o vračanju, namesto da tega nezakonitega migranta, ki se vračanju v domovino izogiba, vračajo v to prvo članico ali da morda celo znova izvedejo postopek ugotavljanja pravice do azila.
Pozvali pa so tudi k vzpostavitvi primerne infrastrukture za namestitev vseh prosilcev za mednarodno zaščito, zlasti mladoletnih otrok in družin z otroci, pa tudi žensk v ranljivih situacijah.
Prav tako bi bilo treba prenoviti schengenski informacijski sistem, da bi tako okrepili zaščito pogrešanih otrok, predlagali pa so tudi uvedbo obvezne izmenjave podatkov o terorizmu in odločitev o zavrnitvi prošenj za azil oz. odločitev o vračanju prosilcev.
Ocenili pa so tudi, da Bolgarija in Romunija izpolnjujeta pogoje za pristop v območje. Pozvali so Svet EU, naj tudi sam podpre to odločitev.
