Delež obnovljivih virov energije v celotni porabi energije v EU se je od leta 2005 podvojil, a se je rast v zadnjih letih upočasnila. Vzroka za to sta predvsem povečevanje celotne rabe energije ter odsotnost napredka v transportnem sektorju, ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA). Slovenija je delež obnovljivih virov v 2017 nekoliko zmanjšala.
EU si je do leta 2020 zadala cilj doseči 20-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije ter 10-odstotnega na področju transporta. Poročilo EEA, ki temelji na podatkih za 2016 in oceni za 2017, kaže, da je unija še vedno na poti za dosego cilja.
“Da bi te cilje dosegli z gotovostjo, pa bo treba vložiti dodatne napore na področju rabe obnovljivih virov energije po celotni EU, še posebej v luči nedavnih povečanj rabe energije v nekaterih članicah EU,” navaja poročilo.
Podatki kažejo, da je bil delež obnovljivih virov v celotni rabi energije v EU leta 2015 16,7-odstoten, v letu 2016 17-odstoten in v letu 2017 17,4-odstoten.
Poročilo izpostavlja tudi, da delež obnovljivih virov po državah članicah EU precej niha. V Avstriji, na Danskem, Finskem, v Latviji in na Švedskem je bil leta 2016 nad 30 odstotki, v Belgiji, Luksemburgu, na Malti in na Nizozemskem pa pod devetimi odstotki.
Slovenija je leta 2016 beležila 21,3-odstotni delež obnovljivih virov, lani pa 21-odstotnega.
V absolutnih številkah najpomembnejši segment za obnovljive vire v EU ostaja segment ogrevanja in ohlajanja. Na ravni EU je bil delež obnovljivih virov v tem sektorju leta 2016 19,1-odstoten in leta 2017 19,3-odstoten. Slovenija je dosegala 34- oz. 33,8-odstotnega.
V pridobivanju elektrike je bil delež obnovljivih virov v EU leta 2016 29,6-odstoten, lani pa 30,6-odstoten. Slovenija je tu beležila 32,1- oz. 31,9-odstotni delež.
Leta 2017 je bilo sicer 85 odstotkov vseh novih elektrarn v EU postavljenih na osnovi koriščenja obnovljivih virov, tri četrtine vse novo pridobljene obnovljive elektrike prihaja iz vetrnih in sončnih elektrarn.
Precej slabše se odreže transportni sektor, kjer je v celotni EU v 2017 delež obnovljivih virov dosegal le 7,2 odstotka. Še slabše je stanje v Sloveniji, kjer je delež 1,5-odstoten.
EEA ugotavlja, da EU ostaja vodilna na svetu glede na kapacitet za pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov na prebivalca, a Kitajska v nove elektrarne vlaga veliko več sredstev. Tudi delež delovnih mest, ki so povezana z obnovljivimi viri energije, se v Braziliji in na Kitajskem zvišuje hitreje kot v EU.
Poročilo pa izpostavlja tudi pozitivne “stranske učinke” obnovljivih virov energije. Če EU od leta 2005 ne bi zamenjala dela fosilnih virov v proizvodnji energije z obnovljivimi, bi bil denimo njeni izpusti toplogrednih plinov lani za okoli 10 odstotkov višji, kot so dejansko bili.
