Piše: C. R.
Projekt Tri morja potrebuje znatna sredstva za izgradnjo infrastrukture v Srednji in Vzhodni Evropi. Japonska, Južna Koreja in Katar izražajo zanimanje za naložbe v srednje- in vzhodnoevropski regiji, ki potrebuje še več kot 600 milijard evrov, da bi dohitela zahodni del Evrope.
Predsednica uprave poljske banke BGK Beata Daszyńska-Muzyczka, ki je tudi direktorica nadzornega sveta Sklada treh morij, je poudarila, da skupni trgovinski tok vseh držav v regiji presega 225 milijard evrov. Regija treh morij ustvari približno 20 odstotkov BDP EU in obsega 1,2 milijona kvadratnih kilometrov, na katerih živi 111 milijonov ljudi (četrtina prebivalstva EU).
“Zahodnoevropskih držav ne smemo le dohiteti, temveč jih moramo tudi dohiteti in vlagatelje z vsega sveta opozarjati, kako privlačna in edinstvena je regija treh morij z visoko gospodarsko rastjo in odpornostjo na krize,” je dejala.
Na konferenci Kapital za infrastrukturo24, ki jo je organizirala Bolgarska razvojna banka v Sofiji, so se udeleženci strinjali, da je potreba po zadovoljitvi infrastrukturnih potreb regije treh morij odlična priložnost za vlagatelje in priložnost za gospodarski razvoj regije.
Bolgarski predsednik Rumen Radev je poudaril, da so naložbe v infrastrukturo velika priložnost za družbeno-gospodarski razvoj in izboljšanje povezav med državami treh morij.
Gospodarska razsežnost sodelovanja na območju treh morij je Sklad treh morij, v katerega je vložilo devet od 12 držav članic. Poleg poglabljanja sodelovanja in izboljšanja infrastrukture v regiji je cilj sklada ustvariti dobiček za vlagatelje, zato se za naložbe zanimajo tudi države zunaj Evrope, med njimi Japonska, Južna Koreja in Katar.
Naložbe v promet in logistiko (gradnja cest in železnic, pomorski promet in letališča) v regiji treh morij bodo do leta 2030 znašale 290 milijard EUR, dodatnih 88 milijard EUR bo porabljenih za energijo, za razvoj digitalne infrastrukture pa bo potrebnih 160 milijard EUR.
Nedavno poročilo Mednarodnega denarnega sklada potrjuje, da so naložbe v infrastrukturo v srednji, vzhodni in južni Evropi zelo potrebne.
Poročilo navaja, da bo za 50-odstotno zmanjšanje zaostalih plačil do leta 2030 potrebnih 3 do 8 odstotkov BDP letno. Vendar se bodo te naložbe odrazile v prihodnji rasti BDP.
Vir: Telewizja Polska (tvp.info)
