Proračun za obdobje 2021-2027 bo eden ključnih izzivov EU v letošnjem letu. Unija cilja na politični dogovor v jeseni. A bruseljski analitiki ocenjujejo, da je do cilja še dolga in trnova pot, ter dvomijo, da je dosegljiv že letos. Dopuščajo celo možnost, da pravočasnega dogovora prvič v zgodovini EU sploh ne bo.
Prvi večletni proračun po brexitu
Že tradicionalno kompleksna proračunska pogajanja tokrat še dodatno otežuje brexit. To bo namreč prvi večletni proračun unije po načrtovanem brexitu, ki naj bi se zgodil marca prihodnje leto.
Evropska komisija je maja predlagala po svoji oceni “razumen, realističen, pragmatičen in odgovoren” proračun, ki naj bi omogočil ambiciozen nov začetek EU brez Britanije. Predlagala je obseg 1,11 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) unije, medtem ko sedanji znaša približno odstotek BND.
Manipulacija s številkami
Predstavitev proračunskega predloga so zaznamovali očitki komisiji, da manipulira s številkami. V nasprotju z običajno prakso uporabe stalnih cen komisija namreč tokrat izpostavlja številke, izražene v tekočih cenah. Po tolmačenju nekaterih neuradnih virov je to zato, ker so te višje in jih je teže primerjati s sedanjim večletnim proračunom.
Stalne cene so praviloma cene, ki veljajo ob izdelavi določenega načrta, torej v tem primeru cene v letu 2018, medtem ko so tekoče cene tiste, ki se pričakujejo med izvajanjem tega načrta in vključujejo učinke inflacije.
Sporni rezi kohezijskih in kmetijskih sredstev
Med najbolj spornimi točkami predloga so rezi v dveh tradicionalnih evropskih politikah: koheziji, ki je namenjena zmanjševanju razlik med bogatimi in revnimi regijami ter se pogosto opisuje kot glavna naložbena politika EU, ter v skupni kmetijski politiki, kjer kleščenju sredstev odločno nasprotuje Francija.
Tradicionalno najobsežnejši evropski politiki, kohezija in kmetijstvo, predstavljata okoli 60 odstotkov proračuna, vsaka približno 30 odstotkov. Ostale politike, med katerimi so nove prioritete, kot so migracije in varnost, pa 33 odstotkov.
Le dva obstoječa programa izpostavljajo v Bruslju, ki ne bosta okleščena glede na sedanji večletni proračun: program študentske izmenjave Erasmus plus ter program za raziskave in inovacije Obzorje.
Pot do dogovora dolga in trnova
Dosedanje razprave so pokazale veliko nezadovoljstva z vseh strani. Nezadovoljne so tako države, ki želijo ohraniti sredstva v okviru kohezijske in skupne kmetijske politike, kot neto plačnice, ki se ne strinjajo z obsegom proračuna.
Voditelji članic unije so na decembrskem vrhu zastavili cilj, da politični dogovor dosežejo prihodnjo jesen. A analitik bruseljskega think tanka European Policy Centre (EPC) Janis Emmanouilidis meni, da to ni verjetno. Pot do dogovora bo “dolga in trnova”, je ocenil.
Unija več kot pol leta po objavi predloga še ni opredelila niti prioritet niti obsega. Težavna bodo pogajanja o tem, kako opredeliti spoštovanje načela vladavine prava kot pogoj za koriščenje evropskih sredstev, in tudi o opredelitvi evrskega proračunskega instrumenta v okviru proračuna EU.
Poleg tega bodo letošnje leto zaznamovale menjave na vodilnih položajih v institucijah EU, kar zagotovo ne bo pozitivno vplivalo na tempo pogajanj.
Vprašljiv tudi dogovor v letu 2020
Vprašljiv pa po mnenju analitika EPC ni samo dogovor v prihodnjem letu, temveč po najbolj črnih ocenah tudi dogovor v letu 2020. To bi sicer pomenilo, da unija sploh prvič v zgodovini ne bi uspela doseči pravočasnega dogovora o svojem večletnem proračunu.
Evropski parlament, ki tradicionalno zahteva več denarja, je zavzel stališče, da bi bilo treba evropski proračun okrepiti na 1,3 odstotka BND.
Če bodo neto plačnice Avstrija, Nizozemska, Danska in Švedska, ki so zavzele zelo kategorično stališče proti zviševanju proračuna, vztrajale pri tem, se lahko zgodi, da se bo unija znašla na robu proračunskega prepada.
Slovenija želi čimprejšnji dogovor
Slovenijo skrbijo predlagani rezi sredstev za kohezijsko politiko in razvoj podeželja. Sicer pa se že vseskozi zavzema za čimprejšnji dogovor, saj bi ji ta zagotovil več kohezijskih sredstev.
Če bo politični dogovor dosežen v prihodnjem letu, se bodo po neuradnih informacijah pri izračunavanju kohezijskih sredstev uporabili statistični podatki za obdobje 2014-2016, sicer pa za obdobje 2015-2017, kar zaradi večje razvitosti poslabša izračun za Slovenijo.
