Piše: Jože Jan
Cepljeni proti necepljenim: kulturna vojna v Evropi? V nekaterih evropskih državah je odpor proti cepivu postal platforma za populistična nacionalistična gibanja.
Sven Müller je ponosen, da ni cepljen. Prepričan je, da cepiva proti Covid-u niso niti učinkovita niti varna, ampak so samo visok zaslužek za farmacevtske družbe in skorumpirane politike. Po novih vladnih ukrepih za zajezitev okužb s koronavirusom, Müller ne sme iti v restavracije, v kino ali k frizerju. Ta teden mu bodo prepovedali tudi vstop v skoraj vse trgovine. »Ne bodo me zlomili,« je dejal 40-letni Müller, ki je lastnik lokala v mestu Annaberg-Buchholz vzhodne zvezne dežele Saške, kjer je stopnja precepljenosti 44%, najnižja v Nemčiji.
V krajih kot je Annaberg-Buchholz, skupnost necepljenih spravlja vlado v veliko težavo pri zaustavitvi četrtega vala pandemije, ogrožajo gospodarsko okrevanje in polnijo že tako omejene oddelke bolnišnic.
Čeprav strokovni študiji kažejo, da je cepljenje najučinkovitejši način za preprečevanje okužb (predvsem pa za preprečevanje hospitalizacij in smrti v primeru okužbe), je skoraj nemogoče prepričati tiste, ki v cepiva ne zaupajo. Vlade zahodnoevropskih držav se vedno bolj zatekajo k prisili cepljenja z uvedbo kombinacije pravil, spodbud in kazni.
Ko je francoski predsednik Emmanuel Macron julija napovedal, da bo za vstop v javne prostore potreben dokaz cepljenja, je bila Francija ena izmed evropskih držav z najnižjo stopnjo precepljenosti. Zdaj ima eno najvišjih na svetu.
Italijanski premier Mario Draghi je sledil Macronovemu zgledu in uvedel še strožje ukrepe. Tako v Italiji kakor v Španiji so poskuse populističnih strank proti cepivu nevtralizirali. Vendar so v drugih državah proticepilci še vedno številni, predvsem v Srednji in Vzhodni Evropi, pa tudi v nemško govorečih državah in obmejnih regijah.
V Italiji ima provinca Bolzano – ki meji na Avstrijo in Švico in kjer 70% prebivalstva govori nemško – najnižjo stopnjo precepljenosti v državi in najvišji porast okužb s koronavirusom.
»Obstaja neko politično razmerje, a glavni razlog proti cepivu je zaupanje, ki ga imajo v naravo,« je dejal Patrick Franzoni, zdravnik, ki je v tej provinci zadolžen za kampanjo cepljenja. Pojasnil je, da nemško govoreče prebivalstvo bolj zaupa čistemu zraku, ekološkim proizvodom in zeliščnim čajem kot običajnim zdravilom. Nemčija, Avstrija in nemško govoreča regija Švice imajo najvišjo stopnjo necepljenih v vsej zahodni Evropi: vsak četrti človek ni cepljen, v primerjavi z vsakim desetim v Franciji in Italiji in skoraj nobenim na Portugalskem.
Sociologi potrjujejo, da – poleg kulture, ki se nagiba k alternativni medicini – k zavrnitvi cepiva spodbuja tradicija decentraliziranih vlad. Pia Lamberty iz raziskovalne organizacije CeMAS se osredotoča na teorije zarote in dezinformacije in je poudarila, da je zavrnitev cepiva na nek način pridobitev populističnih gibanj. »Radikalni ljudje proti cepivom niso zelo velika skupina, vendar so dovolj hrupni, da povzročajo težave,« je dejala Lamberty. Posledično je cepljenost ali necepljenost postala oblika politične identitete.
V Avstriji, kjer je vlada šla najdlje pri omejitvah za necepljene ljudi, je novoustanovljena stranka proti cepivom nedavno dobila tri sedeže v severnem državnem parlamentu. V Franciji in Italiji obstajajo žarišča proti cepivu, kjer imajo nacionalistični populisti največji vpliv.
Na nekdanjem komunističnem vzhodu Nemčije je zavrnitev cepiva odločitev mnogih, ki ne zaupajo vladi in so proti globalizaciji in velikim korporacijam. »Cepivo je sredstvo za polarizacijo,« je dejal Rolf Schmidt, župan mesta Annaberg-Buchholz. »Poslušam ljudi od zore do mraka: vsak ima svojo absolutno resnico in svoje kanale na družbenih omrežjih, ki podpirajo to resnico. Kar pravi druga stran, je čista laž.« Zadeva je tako razgreta, da Schmidt ne pove, če je cepljen ali ne. »Trenutno je moja velika skrb ohranjati socialni mir v mestu,« je dejal.
V Annaberg-Buchholzu, blizu meje s Češko, je vsak ponedeljek proticepilski shod v središču mesta. Ta teden je bilo 50 protestnikov, ki so vzklikali slogane, kot je »cepivo ubija« in protestirali proti berlinski vladi, ki je po njihovem mnenju diktatura. Številne restavracije imajo pred vrati uporniška sporočila in vlado obtožujejo »krivičnih odločitev, ki ne dovolijo vstopa necepljenim ljudem«.
Ena teh restavracij je ravno Müllerjev bar, kjer streže z več kot 90 vrstami gina strankam, ki tako kot on večinoma niso cepljeni. Napis na vratih se nanaša na nemško ustavo in piše: »Ne glede na to, ali ste cepljeni ali ne, če predložite dokaz ali ne, ste kot človek zelo dobrodošli!«
Karin in Hans Schneider, dva upokojenca, ki sta bila v Müllerjevem baru, sta omenila, da se »z proticepilci ne moreš prepirati. Vlada mora biti stroga in skeptike primorati k cepljenju.«
Saška je bila prva nemška zvezna država, ki od necepljenih zahteva dokazilo negativnega testa na vseh javnih mestih. Od ponedeljka jim ni dovoljen vstop v trgovine z nenujnimi izdelki. Tako kot Müller so mnogi ogorčeni nad vlado: »Obljubili so, da cepivo ne bo obvezno,« je dejal. »Toda ti ukrepi so zahrbtni način za prisilno cepljenje.«
Vir: Infobae, Argentina, po The New York Times
