V dvorani grbov v stavbi deželnega zbora v Celovcu so se danes uradno začele slovesnosti avstrijske Koroške ob stoletnici koroškega plebiscita, ki bodo potekale celotno jubilejno leto. Dvourne slovesnosti, ki jo je prenašala avstrijska ORF, se je udeležilo 300 predstavnikov javnega življenja dežele na jugu Avstrije.
Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, so slavnostni govorniki izpostavili predvsem “živo ter miroljubno sobivanje” ter vlogo avstrijske Koroške v združeni Evropi.
Na avstrijskem Koroškem letos obeležujejo stoto obletnico plebiscita. Dežela je z razpisom izbrala 89 projektov s področja kulture, znanosti ter prostorskega in regionalnega razvoja; številni med njimi so dvojezični oziroma projekti društev koroških Slovencev. Uradni Celovec je tudi povabil vse šole na avstrijskem Koroškem, da aktivno sooblikujejo zaznamovanje obletnice. Dežela je za dogodke ob obletnici namenila 6,49 milijona evrov.
Ena osrednjih prireditev bo potujoča razstava, ki jo bodo 29. aprila odprli v Velikovcu. Na ogled bo v devetih mestih avstrijske Koroške. Na njej bodo predstavili ključne zgodovinske dogodke avstrijske Koroške zadnjih sto let ter pogled usmerili tudi v sedanjost in prihodnost.
Dva dni pred obletnico, 8. oktobra, bo slavnostna skupna seja deželne vlade in deželnega zbora avstrijske Koroške, dan kasneje bodo sledile spominske prireditve in polaganje vencev. Prireditve se bodo končale 23. oktobra v Podkloštru.
Med samimi koroškimi Slovenci zaznamovanje obletnice kljub vsemu buri duhove. Sosvet za slovensko narodno skupnost je minuli mesec sprejel odločitev, da bo na osrednji slovesnosti v imenu skupnosti govoril predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Jug. To je naletelo na nasprotovanje predvsem pri mlajših koroških Slovencih ter pobudi Skup.
Znani odvetnik, koroški Slovenec Rudi Vouk je v odprtem pismu menil, da sosvet za to ni pristojen. Bil je kritičen, da si dežela avstrijska Koroška dejansko ne želi sprememb, še manj pa kritičnega pogleda nazaj. Zavzel se je za razpravo o potrebah koroških Slovencev in prihodnosti znotraj same skupnosti.
Klubi slovenskih študentk in študentov z Dunaja, Gradca in na Koroškem so sprejeli skupno izjavo, v kateri poudarjajo, da jim je dovolj, da se avstrijska Koroška “na eni strani hvali s svojo napredno manjšinsko politiko, na drugi strani pa zajamčene pravice zanemarja že sto let”. Nasprotujejo, da se “nemškonacionalno in rasistično praznovanje zavije v nov papir, natisnjen z dobrim sožitjem in dvojezično Koroško”. Napovedali so, da bodo na vseh prireditvah ob obletnici kot društvo ali individualno nastopali kritično.
Proti proslavljanju obletnice plebiscita so tudi v Zvezi koroških partizanov in Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Kot so poudarili v skupni izjavi, plebiscit leta 1920 v primerjavi z letošnjo 75. obletnico osvoboditve oziroma zmage nad nacifašizmom, s katero se je končala druga svetovna vojna, ni dogodek, ki bi bil vreden proslavljanja.
V ZSO so za STA glede položaja manjšine ob letošnji obletnici izpostavili pomen ohranitve slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem, za kar bi si morali prizadevati “vsi, krovne organizacije, dežela, zvezna vlada in vsi drugi relevantni dejavniki”.
Tudi za Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) je prioritetno vprašanje ohranitev in krepitev slovenskega jezika predvsem na vzgojnem, šolskem in medijskem področju. “Z jezikom smo in bomo tudi v prihodnje del evropske jezikovne raznolikosti, ki je temelj skupne Evrope,” so poudarili.
V Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) so opozorili, da je manjšina v zadnjih sto letih nazadovala številčno, od približno 80.000 pripadnikov na približno 8000, a ob tem izpostavljajo, da raste kakovost avtohtone narodne skupnosti. Opozorili so na potrebno podvojitev finančne podpore in njeno indeksacijo, saj ta nazaduje že zadnjih 25 let, ter novelizacijo zakona o narodnostnih skupnostih iz leta 1977. Pogledati bi tudi morali, na katerih področjih je 7. člen avstrijske državne pogodbe izpolnjen in kje so pomanjkljivosti (področje medijev, topografije, toponomastike in sredstev za slovenščino kot uradni jezik).
Po napovedih dežele avstrijske Koroške naj bi bila letošnja obletnica plebiscita izhodišče za skupno razpravo o zgodovini in identiteti avstrijske Koroške, opredelitvah in umestitvah prebivalstva v deželi ter prihodnjem razvoju dežele.
Dežela je z razpisom izbrala 89 projektov s področja kulture, znanosti ter prostorskega in regionalnega razvoja; številni med njimi so dvojezični oziroma projekti društev koroških Slovencev. Uradni Celovec je povabil vse šole na avstrijskem Koroškem, da aktivno sooblikujejo zaznamovanje obletnice. Dežela je za dogodke ob obletnici namenila 6,49 milijona evrov.
Program prireditev je dostopen na posebni spletni strani v nemškem, slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku.
Koroški plebiscit je v skladu z odločitvami pariške mirovne konference ob mednarodnem nadzoru potekal 10. oktobra 1920. Pred tem so celovško kotlino razdelili na cono A in cono B ter plebiscit najprej pripravili v coni A s središčem v Velikovcu. Tam se je 59,04 odstotka volilnih upravičencev izreklo v prid Avstrije, 40,96 odstotka za kraljevino SHS. V coni B nato plebiscita sploh niso izvedli.
