15.8 C
Ljubljana
torek, 7 maja, 2024

Če želiš mir, se pripravi na vojno

Piše: kulturnimarksizem.si

Umik iz Afganistana z razpuščanjem ameriških sil in zapuščanjem dosedanjih afganistanskih “prijateljev” je omajal verodostojnost administracije Joeja Bidena in vzbudil najhujše strahove številnih zaveznikov, zlasti Ukrajine. Še pred nekaj meseci, aprila, so napetosti na vzhodu in mobilizacija ruskih vojaških enot grozile, da bodo sprožile odprto vojno med Rusijo in Ukrajino. Zdaj se zdi grožnja bolj verjetna: poleg znatnega povečanja števila ruskih vojakov na meji so ameriške obveščevalne službe opozorile, da Rusija mobilizira svoje rezerviste, kar bi bila največja mobilizacija po razpadu ZSSR.

Sporazumi iz Minska, ki so jih septembra 2014 podpisale Rusija, Ukrajina in separatisti pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ter poznejši sporazum Minsk-2 iz februarja 2015, v katerega sta bili vključeni Nemčija in Francija, še zdaleč niso pomenili konca spora. V vzhodni Ukrajini se vsakodnevno pojavljajo topniški spopadi, vdori, streljanje ostrostrelcev, smrtne žrtve in ranjenci. Ukrajinska vojska je na primer med 2. in 7. decembrom poročala o trinajstih napadih separatističnih sil na ukrajinske položaje v sektorjih Doneck, Luhansk in Mariupol, v katerih je bil en vojak ranjen in en ubit. Edina razlika med tedni je v številu napadov in žrtev. Po podatkih posebne nadzorne misije OVSE je bilo letos dejansko 442 kršitev prekinitve ognja, od tega 44 eksplozij v regiji Doneck in 178 kršitev, od tega 78 eksplozij v regiji Luhansk.

Odziv EU na to novo krizo je bil pričakovan, saj je v primeru izbruha konflikta uvedla gospodarske sankcije proti ruski vladi. Biden, ki se je v torek prek videokonference sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, se je izrazil podobno: sankcije bodo, vendar nič več. Ameriški kongres je odobril 300 milijonov dolarjev pomoči ukrajinskim oboroženim silam, ki jo mora ratificirati še senat, podpisati pa predsednik Biden. Poleg tega so se po poročanju Reutersa ZDA z Nemčijo dogovorile o zaprtju plinovoda Severni tok 2, če bo Rusija napadla Ukrajino. Najostrejše izjave s strani ZDA je podala namestnica državnega sekretarja Victoria Nuland, ki je Putina obtožila, da skuša obnoviti Sovjetsko zvezo, in opozorila, da bo nadaljnja agresija proti Ukrajini stala “veliko krvi”.

Tisti, ki morajo prelivati kri, Ukrajinci, so povedali, da seveda ne bodo sprejeli nobenega dogovora, sklenjenega za njihovim hrbtom. Ukrajinski zunanji minister Dmytro Kuleba je po pogovoru med Bidenom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim za Sky News povedal, da ne pričakuje Natovih enot na terenu zaradi ruske grožnje, vendar pričakuje vojaško podporo zaveznikov: “Oni [ZDA in drugi zavezniki] lahko napadejo ekonomsko. Borili se bomo na terenu. Žal mi je, da moram to povedati, vendar bo ubitih veliko ruskih vojakov, in upamo, da si predsednik Putin tega ne želi.

Več si lahko preberete TUKAJ.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine