Evropska komisija je danes v Bruslju objavila dva predloga izhodišč za trgovinska pogajanja z ZDA. Ta predvidevajo pogajanja o omejenem trgovinskem dogovoru, in sicer zgolj o odpravi carin na industrijske izdelke, tudi avtomobile, ne vključujejo pa kmetijskih proizvodov, poudarjajo v Bruslju.
Predlagana izhodišča temeljijo na julijskem dogovoru predsednikov komisije Jean-Clauda Junckerja in ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je preprečil trgovinsko vojno čezatlantskih partneric.
Ta je pretila po junijski uvedbi novih ameriških carin na jeklo in aluminij v duhu Trumpovega slogana Amerika na prvem mestu in ob ameriških grožnjah uvedbe novih carin na avtomobile, ki bi v EU prizadele desetkrat več trgovine kot carine na jeklo in aluminij.
Predsednika sta se med drugim dogovorila, da Trump ne bo uvedel novih carin na avtomobile, EU pa naj bi v zameno okrepila uvoz ameriške soje in utekočinjenega zemeljskega plina, zato se je dogovora v Bruslju neuradno prijelo ime “sojina diplomacija”.
Komisija je danes predstavila dva predloga: o odpravi carin za industrijske izdelke in o zagotavljanju skladnosti teh proizvodov s tehničnimi zahtevami na obeh straneh Atlantika.
Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström je ob predstavitvi predlogov poudarila, da ne gre za tradicionalni prostotrgovinski sporazum, temveč za omejeno trgovinsko sodelovanje, ki se nanaša le na industrijske izdelke.
Ob tem je izrecno izpostavila, da julijski dogovor ne vključuje pogajanj o kmetijskih proizvodih – temu sicer odločno nasprotuje Francija, a v Washingtonu kljub temu že ves čas trdijo nasprotno.
Cilj zagotovitve celovitega dostopa ameriških kmetijskih proizvodov na trg EU z zmanjšanjem ali odpravo carin so ZDA vključile tudi v svoje nedavno objavljene pogajalske cilje.
Bruselj je pogajalska izhodišča objavil po štirih sestankih Malmströmove in ameriškega trgovinskega predstavnika Roberta Lighthizerja, ki predsedujeta posebni, izvršni delovni skupini, vzpostavljeni za uresničitev julijskega dogovora.
V EU poudarjajo, da so že uresničili številne vidike julijskega dogovora, pri čemer izpostavljajo 112-odstotno porast uvoza ameriške soje od julija do decembra lani v primerjavi z enakim obdobjem leto prej in porast uvoza utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA.
Komisija je predloga danes objavila in poslala v potrditev članicam unije. Malmströmova ocenjuje, da je mogoč hiter dogovor o teh dveh predlogih, in poziva članice k hitri potrditvi izhodišč.
Grožnja novih ameriških carin na avtomobile, ki skrbi unijo, zlasti veliko proizvajalko Nemčijo, je sicer še kako živa. Komisarka je v skladu z julijskim dogovorom ne pričakuje, če bi se zgodila, pa je unija po njenih besedah nanjo pripravljena.
EU je v odziv na ameriške carine na jeklo in aluminij že uvedla izravnalne ukrepe za 2,8 milijarde evrov uvoza iz ZDA, ki vključujejo viski burbon, arašidovo maslo in motorna kolesa Harley Davidson, ter sprožila postopek pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).
Podaljšala pa naj bi tudi ukrepe za zaščito trga pred rastjo ponudbe jekla in aluminija, ki je posledica preusmeritve izvoza iz drugih držav zaradi uvoznih carin ZDA. Začasni ukrepi se iztečejo v začetku februarja, ko naj bi ji nadomestili novi, ki naj bi veljali vsaj do julija 2021.
Ukrepi v obliki tarifnih kvot se bodo nanašali na 26 kategorij proizvodov. V osnovi gre za 25-odstotne carine, ki se uvedejo, ko uvoz preseže določeno vrednost.
Skladno s pravili WTO se ukrepi nanašajo na uvoz iz vseh držav, tudi Švice in držav zahodnega Balkana. Izjeme so nekatere države v razvoju ter države Evropskega gospodarskega prostora, torej Norveška, Islandija in Lihtenštajn.
V Evropskem združenju proizvajalcev avtomobilov (Acea) so v sredo izrazili izjemno razočaranje nad nadaljnjim omejevanjem uvoza jekla v EU, saj da ti ukrepi ne upoštevajo interesov avtomobilskega sektorja. Skrbi jih rast cen jekla na evropskem trgu.
