Evropska komisija bo danes predlagala evropski proračun za obdobje 2021-2027. To bo prvi večletni finančni okvir po brexitu, ki po navedbah Bruslja spreminja pravila igre in terja povečanje proračuna. Ta sedaj znaša odstotek bruto nacionalnega dohodka EU, pričakuje pa se predlog v razponu od 1,13 do 1,18 odstotka BND.
Komisija poudarja, da je proračun treba povečati za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi odhoda velike neto plačnice Britanije in odhodkovne zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost.
Rezom naj bi se izognila le program študentske izmenjave Erasmus+ ter program za raziskave in inovacije Obzorje. Vsi preostali programi lahko pričakujejo reze, tudi najobsežnejša kohezija in kmetijstvo, a naj ti ne bi bili radikalni.
Predvidene so spremembe pri izračunavanju kohezijskih sredstev – manj poudarka na razvitosti ter več na drugih dejavnikih, kot so migracije, brezposelnost mladih in revščina. S tem naj bi se težišče financiranja preselilo z Vzhoda na Jug, ki sta ga bolj prizadeli gospodarska in migracijska kriza.
Pomembno vprašanje v pričakovanju novega proračunskega predloga komisije je pogojevanje evropskih sredstev, zlasti z vidika spoštovanja vladavine prava. Zaradi kršitev na Poljskem se od komisije pričakuje, da bo takšno pogojevanje vključila v predloge.
Komisija bo danes predstavila krovni predlog z glavnimi številkami, podrobni zakonodajni predlogi za posamezne politike bodo sledili v prihodnjih tednih. Za potrditev krovnega predloga je potrebno soglasje članic unije.
Temeljni cilj Slovenije v proračunskih pogajanjih bo ohraniti pomembno vlogo kohezijske politike. Realno je pričakovati, da bo Slovenija po letu 2020 dobila manj kohezijskih sredstev kot doslej, a cilj je, da bi bila razlika čim manjša.
