Piše: Spletni časopis
Ostri konflikti med protestniki in vladnimi silami so se ponovno razplametli po Srbiji po tem, ko je Vučić, kot obsežno poroča tudi ruska državna agencija TASS, sporočil, da ne namerava spremeniti ustave in na volitvah čez leto in pol ponovno kandidirati za predsednika Srbije, kar mu sicer prepoveduje ustava, ki, podobno kot naša ali ameriška, dopušča le dva zaporedna mandata.
Tako je o tej napovedi svetovno javnost obvestila ruska državna tiskovna agencija:
Napovedi, da ne bo spreminjal ustave in znova kandidiral, pa je Vučić pospremil tudi s sporočilom: “Nisem diktator”. Kako vroče je spet v Beogradu, kaže ta objavo:
Napovedi Vučića ne pomenijo, da ne bo spremembe ustavne ureditve in ponovno kandidiral. V preteklosti je podobne napovedi o umikanju že uporabil kot trik. To tudi sicer počnejo politiki na Balkanu, pa tudi v Sloveniji, ki zavračajo kandidaturo do trenutka, ko to od njih zahteva ljudstvo, interes države ali kaj takega. Načinov, kako lahko Vučić ohrani oblast je več. Sprememba ustavne ureditve za ohranitev oblasti je le ena od poti, ki jo pogosto uporabijo na vplivnem področju Vladimirja Putina. Eden tistih, ki je večkrat uporabil to pot, je predsednik Belorusije Aleksander Lukašenko, ki je leta 2005 kot zdaj Vučić trdil, da po več mandatih in spreminjanju ustave ne bo več kandidiral za predsednika. A si je premislil. Do danes je predsednik že sedem zaporednih mandatov. Za volitve, na katerih je izvoljen, tuji opazovalci redno opozarjajo, da nimajo zveze s svobodnim odločanjem.
Resne konkurente Lukašenku onemogočijo in pozaprejo.
Vučič pa bi lahko izvedel tudi potezo Putin in ne bi kopiral Lukašenka. V tem primeru bi po koncu predsedniškega mandata čez leto in pol prevzel drugo vlogo, denimo, predsednika vlade, kar bi mu omogočilo ohranjanje politične moči brez spremembe ustave. Za predsednika republike pa bi pomagal ustoličiti manj pomembno figuro, da bi na ta način ohranil oblast. Vladimir Putin je za to uporabil Dmitrija Medvedjeva, ki je bil po leta 2008 po Putinu izvoljen za predsednika na predlog Putinove stranke, Putin je prevzel vlogo šefa vlade. A le za en mandat, po tem je bil znova leta 2014 za predsednika izvoljen Putin, Medvedjev pa se je preselil na vrh vlade, a je pozneje kot šef vlade moral odstopiti, Putin pa ga je leta 2020 imenoval na novo funkcijo namestnika predsednika Varnostnega sveta, kjer slovi po precej norih izjavah, tudi pretnjah o nuklearni vojni, če ne bo vse, denimo v Ukrajini, v skladu z interesi Rusije.
S premikom na položaj šefa vlade bi Vučič ohranil vpliv, saj je vloga premiera v Srbiji operativno močnejša od predsedniške, to bi mu omogočilo nadaljnje obvladovanje politične scene. A dilema je, ali je Vučić v Srbiji tako močan kot je Putin v Rusiji, da bi mu takšne rošade lahko uspele.
Ob dogajanju v Srbiji je v medijih spet glasen tudi v Sloveniji znani srbski nacionalist in obsojeni vojni zločinec Vojislav Šešelj. Šešelj se je ob razpadanju Jugoslavije javno zavzemal za ustvarjanje Velike Srbije z etničnim čiščenjem Hrvatov in Bošnjakov, podobne ideje je imel tudi o reševanju problema Kosova. Razšla sta se občasno z Miloševićem, ker je bil Šešelj prevelik radikalec celo za tega nacionalističnega voditelja Srbije. Zdaj Šešelj na televiziji opravičuje nasilje nad protestniki, ki protestirajo proti Vučiću.
Med drugim tako, da trdi, da če ne bodo pomagali pendreki, bo solzivec, če ne bodo pomagali gumijasti naboji, bodo pa pravi:
