9.1 C
Ljubljana
sreda, 3 marca, 2021

Bo papež Frančišek obiskal Medžugorje? Preberite, kaj o tem pravi medžugorski župnik

Časopis Slobodna Dalmacija je včeraj na spletu objavil intervju z medžugorskim župnikom patrom Marinkom Šakoto, članom hercegovske frančiškanske province. V Medžugorje je prišel pred desetimi leti, leta 2012 pa je bil po smrti tedanjega župnika patra Petra Vlašića imenovan za župnijskega upravitelja in nato za župnika.

 

Leta 1968 rojeni Marinko Šakota je sicer doma iz Čitluka, ki se nahaja nekaj kilometrov stran od Medžugorja. Šolal se je v Čitkluku, Visokem pri Sarajevu (frančiškansko semenišče) in Dubrovniku (jezuitska gimnazija), po noviciatu v Humcu (Ljubuški) ter služenju vojaškega roka pa je študiral teološke in filozofske študije v Sarajevu (frančiškanska teološka šola), Zagrebu (jezuitska univerza) in v Fuldi v Nemčiji. Vmes je položil večne zaobljube v Širokem Brijegu. Leta 1996 je bil v Frohnleitnu pri Gradcu, župniji, ki so jo do leta 2018 vodili hercegovski frančiškani, posvečen v duhovnika. Prva duhovniška leta je tako preživel v nemško govorečem okolju (Frohnleiten, Innsbruck, Augsburg). Od leta 2000 dalje je spet deloval v domovini in sicer v Mostarju, kjer je bil tri leta kaplan, in nato v Gradnićih v bližini Medžugorja, kjer je bil sedem let župnik, vse do prihoda v Medžugorje.

V intervjuju za Slobodno Dalmacijo je pater Marinko Šakota pojasnil, da je privilegij biti duhovnik v Medžugorju, kjer sicer poleg župnika deluje še stalna ekipa župnijskih kaplanov ter gostujočih duhovnikov, ki sicer stalno prebivajo tu. Župnija je velika, saj v njej prebiva več kot pet tisoč katoličanov. Zelo velik poudarek je na spovedovanju. Zaradi pandemije covid19 so sicer odpovedali številne seminarje, romarjev je manj, a pastoralni ter molitveni program poteka nemoteno. Nedavno so gostili celo romarsko skupino iz Brazilije, je pojasnil.

Medžugorje se sicer pripravlja na praznovanje 40-letnice začetka Marijinih prikazovanj, ki bo prihodnje leto 25. junija. Obletnica se datumsko ujema s tridesetletnico osamosvojitve Slovenije in Hrvaške.

V zvezi z morebitnim obiskom papeža Frančiška v Medžugorju je pater Šakota pojasnil, da bi bila to velika radost. Sam se je s papežem srečal leta 2018, kmalu po tistem, ko je papež imenoval nadškofa Henryka Hoserja iz Poljska za apostolskega vizitatorja v Medžugorju. Ta kraj so v zadnjih letih obiskali številni predstavniki Svetega sedeža: apostolski nuncij v BiH nadškof Luigi Pezzuto, pa papežev vikar za rimsko škofijo kardinal Angelo de Donatis, predsednik papeškega sveta za novo evangelizacijo nadškof Rino Fisichella, sarajevski nadškof kardinal Vinko Puljić, itd. Vmes je prišlo tudi do spremembe v mostarski škofiji, kamor spada tudi Medžugorje, saj je bil letos za novega škofa v škofiji Mostar-Duvno in apostolskega upravitelja trebinjsko-mrkanjske škofije imenovan Petar Palić, dosedanji škof na Hvaru. Tudi njegovega obiska v Medžugorju se veselijo in ga pričakujejo, je pojasnil Šakota, ki ob tem dodaja, da se v Medžugorju niso veliko vznemirjali zaradi negativnega odnosa prejšnjega mostarskega škofa Ratka Perića do Marijinih prikazovanj. Patri ostajamo to, kar smo bili, pravi župnik in dodaja: »Mi dajemo vse od sebe, da čim bolj kvalitetno odgovorimo na pastoralne zahteve pri delu z romarji, pri čemer se zavedamo, da nismo mi protagonisti mnogih milosti, ki se vidijo v Medžugorju, pač pa so Božje delo.«

Glede dokaj pozitivnega stališča papeža Frančiška do Medžugorja – navsezadnje je prav on dopustil, da se lahko organizirajo uradna romanja Cerkve v Medžugorje – je povsem mogoče, da bi papež obiskal Medžugorje. »To bi bilo neopisljivo veselje, če bi papež Frančišek prišel v Medžugorje. Ko se spomnil velikega navdušenja zaradi pisma, ki ga je papež napisal udeležencem letošnjega Mladifesta, si lahko zamislim, kaj bi pomenil njegov obisk Medžugorja,« je dejal pater Šakota, ki je izrazil tudi pričakovanje, da bo lahko župnik v Medžugorju iz časa začetka Marijinih prikazovanj pater Jozo Zovko spet lahko maševal v Medžugorju. Kot je znano, je bil pater Zovko že nekaj mesecev po začetku prikazovanj obsojen na montiranem sodnem procesu, v zaporu je prestal celo mučenja. Po prestani zaporni kazni ni več deloval v Medžugorju, pač pa v Tihaljini in Širokem Brijegu, krajši čas v Avstriji, sedaj pa v Zagrebu v frančiškanskem samostanu v Dubravi, kjer sicer živijo bogoslovci hercegovske frančiškanske province. Zaradi cerkvene sankcije ne sme maševati v mostarski škofiji, a pater Marinko Šakota upa, da bo tudi to vprašanje rešeno do praznovanja 40-letnice prikazovanj. Za mnoge ljudi bi to pomenilo veliko veselje, da bi pater Jozo Zovko spet maševal tam.

Pater Marinko Šakota je sicer tudi avtor biografije patra Slavka Barbarića »Živeti s srcem«, ki je izšla tudi v slovenskem jeziku. Jutri (24. novembra) bo namreč minilo dvajset let od smrti patra Barbarića, ki je bil v osemdesetih in devetdesetih letih glavni spiritus agens duhovnega življenja v Medžugorju. Pater Slavko Barbarić je župniji Medžugorje vtisnil podobo, kot jo poznamo danes – z molitvenim programom v cerkvi, na Hribu prikazovanj ter Križevcu, organizacijo seminarjev, prevajanjem, sodelovanjem s skupnostjo Cenacolo, itd. Je tudi avtor številnih knjig, večina jih je prevedenih tudi v slovenski jezik.

Intervju si lahko v celoti (v hrvaščini) preberete TUKAJ.

Zadnje novice

Sorodne vsebine