Piše: Gal Kovač (nova24tv.si)
Medtem, ko Slovenija svojo ograjo na južni meji države ruši, jo vse več držav gradi. Od Poljske, Madžarske in Bolgarije, vse do, Litve, Grčije in Španije, vse te države postavljajo takšne in drugačne bariere in žične ograje, namen katerih je preprečiti vstop ilegalnih migrantov v njihovo državo. Vse več pa je indicev, da bi lahko prišlo do vseevropske projekta, ki bi zavaroval zunanje meje evropske skupnosti. Avstrijski kancler Nehammer zahteva od Bruslja, da ta financira izgradnjo zidu na državni meji med Bolgarijo in Turčijo.
“Ograje imajo učinek. Lahko se jih uporablja za usmerjanje nezakonitih migracij, za strožjo kontrolo in preprečevanje nezakonitih prehodov meje. No, ograja mora imeti tudi nadzor, uslužbence in tehnično opremo,” trdi avstrijski kancler, ki v tej zahtevi naj ne bi bil osamljen, poroča Jutranji List. O tej temi pa so tudi že razpravljal notranji ministri držav EU v Stockholmu.
Nehammer od Evropske komisije v prvi vrsti zahteva financiranje. “Zaščita zunanjih meja EU je evropska dolžnost, ampak države na naših zunanjih mejah ne smejo biti prepuščene same sebi,” trdi Nehammer. Do diplomatske pobude prihaja po tem, ko je prišlo med Avstrijo in Bolgarijo do hudega diplomatskega spora, po tem, ko je Avstrija vložila veto na vstop Bolgarije in Romunijo v Schengensko območje, prav zaradi ilegalnih migracij. Nehammer je v četrtek povedal, da Avstrija ne bo spremenila mnenja in umaknila veta, vse dokler se ne situacija ne bo radikalno spremenila. Avstrijci trdijo, da so samo v letu 2022 ujeli več kot 100 tisoč ilegalnih migrantov, od katerih je več kot 40 odstotkov prišlo iz Turčije, preko Bolgarije. Migranti so v večji meri izvirali iz Afganistana, Sirije, Maroka, Egipta in Somalije.
Migranti na grško makedonski meji. Vir: EPA
Gradnja zidu v Grčiji
V tem tednu so predstavniki 26 držav EU, skupaj s predstavniki Švice in Združenega Kraljestva obiskali Grčijo, kjer jim je tamkajšnji mister Takis Theodorikakos popeljal na obisk mejnega zidu v izgradnji. Slednji od EU pričakuje podporo pri vzdrževanju in povečevanju mejnega zidu. “Mora obstajati solidarnost med državami članicami in pravična razdelitev dolžnosti … potrebna je tesna koordinacija,” je poudaril.
Grčija ima trenutno 27 kilometrov zidu vzdolž svoje meje, napovedana pa je izgradnja še dodatnih 140 kilometrov v letu 2023. Struktura zidu je podobna tej, ki so jo ZDA začele postavljati na meji z Mehiko, ko je bil v Beli hiši še Donald Trump. Točni podatki o tem, kako zelo učinkovit je segment že postavljenega zidu, mediji trenutno ne poročajo. Grške oblasti trdijo, da so v preteklem letu uspeli preprečiti prehod 256 tisoč migrantom in ob tem ujeli približno 1300 trgovcev z ljudmi.
Pobuda nekatere razburja
No, na srečanju notranjih ministrov naj bi o pobudi avstrijskega notranjega ministra prišlo do precejšnjega razdora, predlog pa do sedaj še ni užival podpore Evropske komisije. Za sofinanciranje izgradnje zidu so v preteklosti zaprosile že Avstrija, Bolgarija, Ciper, Danska, Estonija, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Češka in Slovaška, a so bile njihove prošnje odbite.
Nasprotovanje predlogom omenjenih držav je najti predvsem v jedrnih državah EU. Nemški kancler Olaf Scholz je pred tedni napovedal potrebno po izgradnji novega konsenza glede migracij, ki naj bi zajemal zmanjšanje ilegalnih migracij in povečanje legalnih. Da se dotoku priseljencev ne namerava odreči tudi Francija je pred časom v medijih prisegel tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.
