Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
Ameriški zunanji minister Anthony Blinken je v torek najavil načrte za ponovno odprtje ameriškega konzulata v Jeruzalemu, ki je v preteklosti služil kot predstavnik Palestincev. Blinken je o tem spregovoril tekom srečanja s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom v palestinski Ramali. “Kot sem povedal tako izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, kot tudi predsedniku Abasu, bodo ZDA nadaljevale postopek ponovnega odprtja našega konzulata v Jeruzalemu.”
“To je pomemben način, da se naša država poveže s palestinskim narodom in mu zagotovi podporo,” je Anthony Blinken v vlogi najvišjega diplomata ameriškega predsednika Joeja Bidena zatrdil medtem, ko je sedel ob Abasu. Ob tem je še dodal, da ZDA načrtujejo, da bodo Palestincem poslale desetine milijonov dolarjev pomoči za obnovo Gaze po 11-dnevnem konfliktu med Izraelom in tamkajšnjimi terorističnimi skupinami, ki je sekretarja tudi pripeljal v regijo.
Leta 2019 je Trumpova administracija 175-let star konzulat v Jeruzalemu združila v ameriško veleposlaništvo v mestu, ki je bilo leto prej premeščeno iz Tel Aviva. Večina uslužbencev, ki so delali v zgodovinski misiji na ulici Agron v središču Zahodnega Jeruzalema, je nadaljevala z delom pod na novo ustanovljeno enoto za Palestinske zadeve. Tedanji zunanji minister Mike Pompeo je to potezo utemeljil z besedami, da naj bi to vodilo k večji učinkovitosti. Vendar pa je veliko diplomatov na terenu nasprotovalo združitvi, visoki palestinski uradniki pa so nato prekinili stike z misijo Agron. Biden je vodil kampanjo za ponovno odprtje tako konzulata v Jeruzalemu, kot tudi misije Palestinske osvobodilne organizacije v Washingtonu, ki jo je Trump zaprl leta 2018. Obe potezi se bosta spopadli s pravnimi ovirami.
Odobritev s strani Izraela bo nujna za odprtje diplomatske misije v njeni prestolnici. Po navedbah Axiosa je Netanjahu zahtevo zavrnil in dejal, da bi imel raje, če bi stvari ostale takšne, kot so. Nekdanji ameriški uradnik, ki je seznanjen z zadevo, je za The Times of Israel dejal, da ZDA pričakujejo, da bo Izrael sčasoma ugodil zahtevi, saj bo Jeruzalem verjetno želel, da se spopadi z administracijo rezervirajo za pogovore o prizadevanjih za vrnitev k iranskem jedrskemu sporazumu. Nekdanji uradnik je dejal, da je administracija Bidena med zadnjim nasiljem v Gazi prepoznala nujnost ponovnega odprtja misije.
To naj bi bil razlog za odprtje misije
Medtem, ko so napetosti v Jeruzalemu naraščale v tednih pred vojno v Gazi od 10. do 20. maja, ZDA niso imele neodvisne misije s tesnimi vezmi z obema stranema in sposobnostjo temeljitega poročanja v Washingtonu, je še dejal nekdanji uradnik in ob tem priznal, da je Bela hiša zamudila v prizadevanjih glede deeksalacije konflikta. To spoznanje je tisto, zaradi česar se je Bela hiša pospešila načrte za ponovno odprtje konzulata. Nekateri mislijo, da bi morali počakati, dokler se v Izraelu ne ustanovi stalna vlada, je dejal vir, ki je seznanjen z zadevo.
Blinken v svoji objavi ni navedel, kje bo nameščen konzulat. Najbolj praktično mesto za misijo bi lahko bilo na ulici Agron, kjer so že diplomatska predstavništva. Prav tako bi ZDA lahko razložile, da gre preprosto za nadaljevanje dolgoletnega statusa quo pred Trumpom. Kakorkoli, Bidnova administracija je odločno izrazila podporo rešitvi dveh držav. Palestinci zahtevajo, da vzhodni Jeruzalem postane glavno mesto svoje prihodnje države, zato bi postavitev konzulata na ulici Agron v zahodnem Jeruzalemu lahko razumeli kot izjavo proti tej viziji. Umestitev misije v vzhodni Jeruzalem, pa bi verjetno povzročila večje napetosti pri Izraelcih, ki na celotno mesto gledajo kot na svojo prestolnico.
Prav tako ni jasno, kakšna bo posebna vloga konzulata. Stara misija je bila odgovorna za služenje vsem prebivalcem Zahodnega brega, Gaze in Vzhodnega Jeruzalema. Glede na to, da je velika večina teh civilistov Palestincev, je bil konzulat znan kot dejanski predstavnik zanje in njegovi diplomati so redno komunicirali z uradniki Palestinske nacionalne oblasti. Vrnitev k stari paradigmi bi verjetno razjezila naseljence in njihove privržence, ki menijo, da bi jih bilo treba združiti z ostalimi izraelskimi državljani, ki zaradi svojih konzularnih potreb poročajo veleposlaništvu v Jeruzalemu in ne konzulatu.
Ponovno odprtje misije Palestinske osvobodilne organizacije v Washingtonu bi bilo lahko še bolj zahtevno. S tem bi namreč kršili kongresno zakonodajo, ki je odredila njegovo zapiranje v primeru, če bi Palestinci na Mednarodnem kazenskem sodišču vložili tožbo proti Izraelu. To se je tudi dogodilo leta 2017. Še en glavni kamen spotike pri ponovnem odprtju misije je zakonodaja Kongresa iz leta 1987, ki označuje Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) in njene povezane družbe kot teroristična skupina. Če bo zakonodaja iz leta 1987 ostala na mizi, bodo ZDA lahko ponovno odprle misijo PLO. Če bo Biden sledil poti svojih predhodnikov, bo vsakih šest mesecev podpisal odstopno izjavo, ki določa, da je to nacionalni interes ZDA. Vendar bi morale ZDA nato spremeniti določbe, ki jih je v zadnjem desetletju uvedel Kongres in ki so Palestincem prepovedale dostop do Washingtona potem, ko so bili napoteni na Mednarodno kazensko sodišče.
Blinken je v torek med obiskom ameriškega veleposlaništva v Jeruzalemu diplomatom dejal, da bo Bidnova uprava odposlala nekdanjega visokega diplomata Michaela Ratneyja v mesto, da bo tam vodil ameriško veleposlaništvo, dokler ne bo imenovan in potrjen kot veleposlanik za polni delovni čas. Ratney je prej služboval kot generalni konzul v Jeruzalemu.
V ponedeljek je nekdanji uradnik State Departmenta Thomas Nides sprejel ponudbo Bidnove administracije, da prevzame veleposlaništvo v Izraelu, je razkril vir, ki je seznanjen s celotno zadevo. Bela hiša naj bi potezo objavila v prihodnjih tednih, nato pa bo Senat pozvan, da naj potrdi imenovanje. Med srečanjem z Abasom je Blinken dejal, da ZDA nasprotujejo enostranskim dejanjem, ki bi lahko ogrozila možnost za pravičen in trajen mir, “pa naj gre za naselitvene dejavnosti, rušenje domov, priključitev ozemlja, spodbujanje k nasilju ali odškodnine posameznikom, ki so storili teror. ” “Kot sem povedal predsedniku, sem tu, da poudarim zavezanost vlade ZDA njenim odnosom s Palestinsko nacionalno upravo,” je dejal Blinken.
ZDA z izdatno denarno podporo Palestini
“Zahvaljujemo se ameriški državi za podporo, ki jo je dala državi Palestini,” je dejal Abbas. “Upamo, da je prihodnost polna diplomatskih dejavnosti, ki jih vodijo ZDA in četverica, da bi dosegli pravično, celovito rešitev, ki temelji na mednarodnem pravu.” Tudi na ponedeljkovem zasedanju je Blinken napovedal, da bo uprava Kongres obvestila o svojem načrtu, da bo Palestincem poslala 75 milijonov dolarjev razvojne in gospodarske pomoči. Blinken je napovedal, da bodo ZDA zagotovile 5,5 milijona dolarjev takojšnje pomoči za Gazo in nekaj več kot 32 milijonov dolarjev za nujni humanitarni poziv UNRWA. Ta sredstva so del 360 milijonov dolarjev, ki jih ZDA pošiljajo Palestincem, je dejal Blinken. “Pomoč pri obnovi Gaze, je smiselna le, če obstaja prepričanje, da obnovljeno ne bo izgubljeno, ko se Hamas odloči, da bo sprožil več raketnih napadov,” je dejal Blinken.
Na tiskovni konferenci v Jeruzalemu je Blinken poudaril, da je cilj ZDA, da preprečijo, da bi pomoč za obnovo Gaze dosegla teroristične vladarje iz vrst Hamasa. “Hamas uspeva v obupu, v obupu …,” je dejal in dodal, da bi morala prizadevanja za obnovo nasloviti neposredne potrebe prebivalcev Gaze, hkrati pa ponuditi resnično možnost za priložnost, napredek in material izboljšanje življenja ljudi. Dodal je, da bodo ZDA sodelovale z OZN, ki vodi prizadevanja za obnovo, skupaj s Palestinsko nacionalno oblastjo in drugimi partnerji. “Odskočna deska Hamasa v Gazi se bo izmuznila”.
Blinken je še dejal, da bo administracija Bidena sodelovala z mednarodno skupnostjo, da bi Palestincem zagotovila 1,5 milijona cepiv proti koronavirusu. Palestinci še namreč niso bili deležni razširjene kampanje cepljenja. Do sedaj je le 11 odstotkov Palestincev na Zahodnem bregu in 2 odstotka prebivalcev Gaza prejelo vsaj en odmerek cepiva proti koronavirusu. Blinken se je v torek sestal tudi s palestinskimi voditelji civilne družbe v Ramali, kjer jim je dejal, da ZDA verjamejo, da si Izraelci in Palestinci “enako zaslužijo, da živijo v svobodi, varnosti in blaginji”. Prej, v torek, se je Blinken v kabinetu predsednika vlade v Jeruzalemu sestal s premierjem Natanjahujem, kjer je potrdil Bidenovo “osebno” zavezanost izraelski varnosti in dejal, da bodo ZDA prevzele vodilno vlogo pri “nujni humanitarni obnovi v Gazi” z namenom, da bi se zagotovila boljša prihodnost za vse strani.
