Piše: Damian Ahlin
Strokovnjaki menijo, da vojna v Evropi skupaj s pandemijo pomeni prelomnico v smeri deglobalizacije. Toda kakšno obliko bo imel ta novi svet?
Motnje v dobavni verigi, naraščajoči stroški, pomanjkanje … vse te vsakdanje razmere so lahko povezane s procesom, znanim kot deglobalizacija.
Strokovnjaki opisujejo tri vrste globalizacije: gospodarsko, družbeno in politično. Gospodarska globalizacija je povezovanje svetovnega gospodarstva, vendar koristi gospodarske globalizacije niso enakomerno porazdeljene.
Neenakost se je povečala tako na mednarodni ravni kot v industrializiranih družbah, potrjuje Andreas Wirsching, profesor zgodovine na Univerzi v Münchnu. Gospodarska globalizacija je prinesla veliko zmagovalcev, a tudi veliko poražencev, to je nesporno.
Med slabosti globalizacije spadajo tudi socialne in ekološke posledice. Delavci v državah z visokimi dohodki so se preselili v države z nižjimi stroški, medtem ko so multinacionalke prenesle več faz nečiste proizvodnje v države v razvoju ali države v vzponu, kar je povečalo okoljske težave.
Globalizacija, ki se po veliki recesiji umika
Tako kot globalizacija odraža proces naraščajoče gospodarske soodvisnosti, pomeni deglobalizacija preobrat v globalnem gospodarskem povezovanju. Obstajajo znaki, da se to že nekaj časa dogaja. Ključno merilo globalizacije – delež trgovine v svetovnem BDP – je doseglo vrh leta 2008, ob začetku velike recesije.
Razmerje med izvozom in BDP se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja po vsem svetu precej povečalo. Po finančni krizi v letih 2008 in 2009 pa so ti ukrepi ostali nespremenjeni ali so se zmanjšali.
In zdaj ruska vojna v Ukrajini
Potrošniki so občutili posledice ruske invazije na Ukrajino in posledičnih sankcij, zlasti v energetskem in kmetijskem sektorju.
Evropa potrebuje plin in nafto iz Rusije, ves svet pa kmetijske proizvode iz Rusije in Ukrajine, opozarja ekonomist Thiess Petersen. Rusija in Ukrajina sta zelo pomembni svetovni izvoznici pšenice in sončničnega olja.
Zaradi vojne so se cene blaga precej zvišale: pšenice in nafte, vsaj na začetku. To zvišuje cene za potrošnike, kar spodbuja inflacijo.
Po drugi strani pa sankcije proti Rusiji to veliko gospodarstvo izolirajo od preostalega sveta. Ekonomisti v tem ne vidijo le razkroja medsebojno povezanih trgov, temveč tudi propad napredka, ki ga je prinesla globalizacija.
Pomanjkanje in visoke cene osnovnih živil, ki so posledica ruskega vdora v Ukrajino, ne bodo občutile le države z visokim dohodkom, temveč tudi države v razvoju in države v vzponu. V državah, ki so zelo odvisne od uvoza poceni moke in olja, to lahko privede celo do lakote.
V zadnji raziskavi, ki jo je izvedla šanghajska gospodarska zbornica, je večino ameriških podjetij izjavilo, da se bodo preselila iz Kitajske in se vrnila v ZDA. Dolgoročne naložbe na Kitajskem so se še naprej hitro povečevale, kratkoročne pa so se spremenile, ko je Rusija napadla Ukrajino, kar kaže na možen preobrat.
Nove strategije, novi bloki
V zadnjih letih si države prizadevajo zmanjšati tako imenovane kritične odvisnosti, kar lahko vodi tudi v deglobalizacijo. Ekonomisti menijo, da se svet zdaj približuje dvema različnima geopolitičnima gospodarskima blokoma: enega sestavljajo demokratične države s tržnim gospodarstvom -Evropska unija, Japonska, Južna Koreja, Oceanija, Severna Amerika in Latinska Amerika-, drugega pa avtokratske države, kot so Kitajska, Rusija in njihove glavne trgovinske partnerice.
Vir: Deutsche Welle
