Piše: Jože Jan
Ob 60-letnici severnoameriškega embarga proti Kubi je nemški medij Deutsche Welle objavil analizo o učinkih embarga na kubansko gospodarstvo in družbo ter označil kubansko revolucionarno vlado za resničnega krivca gospodarske in socialne katastrofe na Kubi.
Gospodarski in finančni embargo ZDA proti Kubi je bil uveden pred šestdesetimi leti kot odgovor na prve gospodarske omejitve Fidel Castra proti ameriškim podjetjem na kubanskem otoku. 7. februarja 1962 so ZDA prepovedale uvoz blaga kubanskega izvora. Kasneje so bile dodane še druge prepovedi kot odgovor na nacionalizacijo pomembnih ameriških podjetij s sedežem na Kubi.
Medtem ko je bla Kuba por okriljem Sovjetske zveze in je letno prejemala milijarde dolarjev nafte in finančne pomoči, embargo ni bil del političnega diskurza kubanske vlade, niti na nacionalni niti na mednarodni ravni. Vztrajanje pri krivdi »jenkijske blokade« za gospodarsko in finančno katastrofo na otoku se je začelo, ko je Sovjetska zveza razpadla in je bila Kuba prisiljena delovati na svetovnem trgu brez favoritizma ali ideološkega pokroviteljstva.
Vprašljiva je tudi učinkovitost embarga. V šestih desetletjih je embargo uspel kubanski režim le utrditi v prevarantskem in propagandističnem diskurzu: za gospodarski debakel je kriva »jenkijska blokada«, ogromen in že ne plačljiv mednarodni finančni dolg in obubožanje na vseh področjih, ki po ocenah mednarodnih organizacij Kubo danes uvrščajo med najrevnejše države Latinske Amerike in celega sveta.
Poleg resnične škode, ki jo je embargo povzročil Kubi, bi morala najprej Fidelova vlada, pozneje Raúlova in danes Díaz-Canelova vlada odgovoriti analitikom in Kubancem, zakaj se Kuba ni razvila, če je poleg subvencij skoraj tri desetletja letno prejemala 13 milijonov ton nafte, med letoma 1960 in 1990 pa 53.000 milijonov dolarjev ugodnih posojil. In zakaj vlada ne pojasni, kaj počne z več kot 4 milijardami dolarjev letnih nakazil, z več kot 3 milijardami dolarjev, ki jih vsako leto prejme z mednarodnim turizmom in skoraj 11 milijardami dolarjev na leto za najem kubanskega medicinskega osebja.
Panorama je zelo jasna: kubanska vlada je zasidrana v svoji propadli ideologiji, ki za vse težave krivi ZDA. ZDA pa ponavljajo, da so pogoji za odpravo embarga izpustitev političnih zapornikov, dovoljenje prostega tiska in demokratične večstrankarske volitve, pogoje ki jih pa kubanski vladarji nikoli niso sprejeli. Sredi te absurdne razprave in vseh posledičnih političnih in ideoloških manipulacij je žal že šestdeset let edina žrtev: kubanski narod.
Vir: Deutsche Welle, Nemčija
