17.1 C
Ljubljana
nedelja, 8 junija, 2025

Znanstveniki presenečeni, ker so z genskim eksperimentiranjem iz hrčkov ustvarili hiperagresivne glodavce

Piše: Ivan Šokić

 

Skupino znanstvenikov, ki je eksperimentirala z genskim inženiringom na hrčkih, so presenetili rezultati njihovih poskusov. Pričakovali so, da bodo gensko modificirani hrčki postali bolj miroljubni, a so se spremenili v hiperagresivne pošasti.

 

Nevroznanstvenike iz Georgia State University so presenetili rezultati njihovega eksperimentiranja z genskim zapisom hrčkov. Pričakovali so, da bodo gensko spremenjene živalice še bolj docilne, a so pričakovanjem navkljub postale izredno agresivne.

 

Cilj skupine nevroznanstvenikov je bil raziskati biologijo za družbenim obnašanjem sesalcev. Na sirijskih hrčkih, so se poslužili tehnologije, ki omogoča preprosto rečeno “izklapljanje” ali “vklapljanje” določenih genov v celicah. S pomočjo CRISPR-Cas9 so onemogočili receptorje za vazopresin.

 

Znan tudi kot antidiuretični hormon naj bi imel pomembno vlogo tudi pri socialnem vedenju, privlačnosti med partnerjema in materinskih odzivih na stres. Znanstveniki z GSU so vazopresin povezovali tudi s povečano agresivnostjo.

 

Nevroznanstveniki so pričakovali, da bo blokiranje receptorjev vazopresina privedlo do “dramatičnih” sprememb v obnašanju sirijskih hrčkov. Pričakovali so, da se bodo mali glodavci umirili. “Res smo bili presenečeni nad rezultati,” je povedal vodja študije, profesor H. Elliot Albers. “Pričakovali smo, da če izločimo dejavnost vazopresina, bomo zmanjšali agresivnost in družbeno komuniciranje,” je povedal profesor in priznal, da se je zgodilo ravno obratno.

 

Hrčki z blokiranimi receptorji so se do ostalih hrčkov istega spola obnašali izredno agresivno. Izsledki kažejo, da receptorji Avpr1a, ki vežejo vazopresin, delujejo kot inhibitorji. “Protiintuitivno odkritje” po Albersovem mnenju kaže, da znanstveniki “ne razumejo sistema tako dobro, ko so mislili.”

 

Razvoj gensko modificiranih hrčkov po Albersovih trditvah ni bil enostaven. Profesor pa vseeno ostaja prepričan, da je razumevanje vloge vazopresina v družbenem obnašanju ključno pri razvoju novih strategij zdravljenja psihičnih motenj pri ljudeh, vse od depresije pa do avtizma.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine