Piše: Janez Virk
V času mojega šolanja in še dolgo po tem je za različne trditve in pogruntavščine veljalo tole dopolnilo: IZJEMA POTRJUJE PRAVILO. Tega že dolgo nisem ne slišal ne prebral. Je že tako, znanost napreduje – ampak meni tole o izjemi pride prav, da utrdim zgornji naslov.
Najprej pa opravičilo za boljše razumevanje današnje kolumne. V prejšnji kolumni sem pozabil vnesti še en, za slovenski ZDZT izjemno pomemben svetovni dan, in sicer dan boja proti debelosti. Ustanovili so ga povsem nedvoumno Združeni (globalistični) narodi, naloga tega dne leta 2019 pa je bila: boj proti stigmatizaciji debelosti! Če debelim in zamaščenim ne bomo govorili, da so debeli, pač ne bodo debeli. Pa smo rešili problem. Čudovito, kot da bi to predlagali slovenski »znanstveniki-športoslovci«.
Kar poglejte: »Ves razviti svet se zadnjih 20 let ukvarja samo s tem, kako ustaviti debelost s pomočjo prehrane … Mi pa smo ugotovili, da se to ustavi le s povečanjem gibalne dejavnosti … A kljub temu, da od leta 2011 ugotavljamo stabilen trend zmanjševanja debelosti, otroci in mladina niso v tako zavidljivem stanju, kot bi si želeli. TUDI ZARADI STARŠEV, KI JIM NE ZAGOTAVLJAJO DOVOLJ GIBANJA IN RAZNOVRSTNE KAKOVOSTNE HRANE … Treba pa je vseeno vedeti, da v Sloveniji obstaja skupina morbidno debelih otrok, pri katerih šele od letos zaznavamo minimalni upad. Imamo pa prednost pred drugimi državami EU, ker vemo, kako se problema učinkovito lotiti … Mi smo v prednosti tudi zaradi tega, ker imamo najbolje izobražene športne pedagoge v Evropi (verjetno na svetu? Op. J. V.)« (Delo,10. 12. 2017; dr. Starc).
Znanost, sama znanost, naša znanost, ta nas rešuje! Predniki me ne brigajo!
Kako rešuje to preostali svet? Z znanostjo, skoraj izključno z znanostjo, ki je že dolgo časa rešitelj človeštva! O tem, o podrobnih dosežkih znanosti na področju telesne kulture sem že skoraj preveč pisal. Samo v kratkem pa malo namečem: francoski znanstveniki so leta 2017 objavili, da je nadvse dober način pridobivanja telesne kondicije tek po stopnicah navzgor. V tem športu imajo tudi mitinge in svetovna prvenstva, največ v stolpnicah … Ameriški znanstveniki so pred časom objavili rezultate raziskav, da otroci, ki so jim omogočali plezanje po drevesih, veliko laže obvladujejo matematiko … in še pred kratkim, da so se testni skupini zaposlenih, ki so jim omogočili enkrat na teden skupaj 2 uri bivanja v zeleni naravi, zdravje in sposobnosti močno izboljšali v primerjavi s skupino, ki ji tega niso omogočili. Znanstveniki nenehno tekmujejo z raziskovanji, kako najti najbolj originalne pa tudi obešenjaške dokaze, da je telesno delovanje nujno za obstoj in razvoj človeka. Seveda morajo v teh prizadevanjih sodelovati tudi najboljši na svetu, to so naši. V istem Delu kot zgoraj so objavili, da so leta 2017 na primeru ene od šol iskali povezavo med gibanjem in učno uspešnostjo ter ugotovili: »Identificirali smo 50 gibalno najbolj učinkovitih in 50 gibalno najmanj učinkovitih otrok. Pokazala se je zelo prepričljiva slika, da so gibalno neučinkoviti otroci tudi učno neučinkoviti!« Za to se vedno in povsod in še posebej v Sloveniji (vse za znanost) najdejo sredstva, še predvsem za znanstvene kongrese in seminarje, NI PA NE DENARJA IN NE ZNANJA, DA BI KARKOLI ZAGOTOVILI V PRAKSI. Bralci te kolumne pa vedo, da je vse gornje ugotovitve poznal že pred 2500 leti grški »športoslovec« Pitagora, rekoč: naj ne pride na uro matematike, kdor ni prej opravil ure gimnastike. Danes bi brez dvoma zahteval dve in ne ene ure!!! A še 100 let pred njim je to vedel filozof Tales, pa zdravnik Hipokrat … Papež emeritus Benedikt XVI. je v svojem predzadnjem objavljenem pogovoru s P.Seewaldom o današnji znanosti tudi rekel: PRED ČASOM SEM SE ZELO NASMEJAL. NA TELEVIZIJI SO POVEDALI, DA JE ZDAJ ZNANSTVENO DOKAZANO, DA JE NEŽNOST MATERE ZELO KORISTNA ZA OTROKA.
Da je zdrav duh le v zdravem telesu, ja, le v zdravem telesu, vemo od prvega starogrškega filozofa Talesa naprej in se veljava tega ni niti malo spremenila, le še močno se je povečala. Kako to doseči in ohranjati, smo in še bomo v tej kolumni stanovitno in razumno pisali. Tega res ni nikoli dovolj. – Še v postelji zjutraj se zavejmo sami sebe, in karkoli nas že čaka ta dan, se odločimo, da bomo dobre volje, veseli (N. V. Peale, Moč pozitivnega mišljenja). – Vstanimo tako zgodaj, da bomo lahko telovadili 10–15 minut; preden začnemo, odprimo okno na stežaj. – Med jutranjo toaleto opravimo »telovadbo« obraznih mišic. Nekaj minut spakovanja in grimas nam bo pomagalo, da ohranimo obraz mladosten. – Zdrgnimo se s hladno vodo.
Vstanimo tako zgodaj, da bomo lahko telovadili 10–15 minut; preden
začnemo, odprimo okno na stežaj, da bomo lahko zadihali svež zrak.
Janez Virk je profesor telesne vzgoje in dolgoletni športni trener.
