Kristjani bodo v prihodnjih dneh obhajali svoj največji in najpomembnejši praznik – veliko noč, s katerim se spominjajo Jezusove smrti in vstajenja od mrtvih. Po besedah ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika je učlovečenje Boga in njegovo darovanje na križu edinstveno za katoliško vero in ga druge vere ne poznajo.
Po krščanskem verovanju je bil Jezus, katerega smrt in vstajenje kristjani obeležujejo na veliko noč, hkrati Bog in človek. Z njegovim rojstvom se Bog po krščanski teologiji postavi na človekovo stran in mu pomaga, da lažje izpolnjuje človeški del pogodbe med Bogom in človekom. Ob smrti se Kristus tudi daruje za človeka, odkupi njegove grehe in mu s tem zagotovi večno življenje.
Po besedah ljubljanskega pomožnega škofa Jamnika je učlovečenje Boga in nato njegovo darovanje na križu za človeštvo edinstveno za katoliško vero in ga druge vere ne poznajo. “Judovstvo na primer Mesijo še pričakuje, islam pa ima le preroka,” je dejal za STA. Tudi politeistične vere takšnega pojmovanja ne poznajo.
Po besedah blejskega župnika Janeza Ferkolja v župniji na veliko noč opažajo precej povečan obisk verskih obredov. Velika noč in krščanstvo nasploh sta sicer po njegovih besedah vse bolj zanimiva za mlade. “Če se ozremo po svetu, vidimo, da je intenzivnost vere in življenja iz Kristusovega vstajenja najbolj v porastu pri mladih. Slednje pomeni, da se Cerkev prenavlja, kar je bilo na primer lepo vidno, ko je gorela katedrala Notre-Dame. Takrat je zaokrožil posnetek, ki je prikazoval, kako mladi klečijo in prepevajo Rožni venec, kar ni bil pojav, ki bi se zgodil naključno. Sam sem bil takšnim dogodkom priča že mnogokrat,” je dejal.
S četrtka na petek konec 40-dnevnega posta in začetek velikonočnega tridnevja
Priprave na veliko noč so kristjani začeli s pepelnično sredo, ko so začeli tudi 40-dnevni post. Ta se bo končal v četrtek zvečer, nato pa bo v petek nastopilo velikonočno tridnevje.
V četrtek se bodo v Cerkvi spominjali Jezusove zadnje večerje z apostoli, ko je Jezus po zapisih iz Svetega pisma obhajal prvo mašo. Katoliški škofje bodo dopoldne v stolnih cerkvah darovali krizmene maše, na katerih bodo oljčno olje posvetili v sveto krizmo, ki jo čez leto uporabljajo pri krstu, birmi, mašniških posvečenjih ter posvetitvi oltarjev ali cerkva.
Ker je Jezus po katoliškem verovanju na veliki četrtek postavil duhovništvo, ko je apostolom naročil “to delajte v moj spomin”, duhovniki na veliki četrtek obnovijo svoje duhovniške obljube in pri večernih mašah izvedejo obred, ko je Jezus svojim učencem umil noge. Papež Frančišek bo to opravil v kraju Velletri južno od Rima, ko bo umil noge 12 zapornikom.
Na veliki petek se bodo verniki spominjali dneva, ko je Jezus trpel in umrl na križu, kar je tudi edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi ne obhajajo maše in imajo le bogoslužje. Med njim molijo križev pot, berejo evangelijske zapise o Jezusovem trpljenju ter častijo križ. Na ta dan je v Cerkvi tudi zapovedan strogi post.
V evangeličanskih cerkvah bo na veliki petek zvečer potekalo osrednje velikonočno bogoslužje. Med drugim bodo oltar pogrnili s črnim prtom, nanj pa postavili trnjevo krono.
Velika sobota bo za vernike dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu. Zgodaj zjutraj bodo duhovniki blagoslavljali velikonočni ogenj in vodo, s katerima bodo verniki pokadili in pokropili domove. Na ta dan bodo duhovniki tradicionalno blagoslavljali velikonočna jedila – potico, šunko, hren in jajca, ki jih bodo k blagoslovu prinesli verniki.
Evangeličani bodo na veliko soboto zakurili velikonočni ogenj. Pripravili bodo tudi velikonočne jedi, ki pa jih ne blagoslavljajo.
Velika noč je lahko med 22. marcem in 25. aprilom
Osrednje dogajanje velike noči se bo začelo v soboto zvečer, ko bodo v cerkvah začeli slovesne vigilije oz. bedenja, ki jim zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravijo tudi mati vseh vigilij. Osrednji del takšne vigilije predstavlja peta velikonočna aleluja, ki simbolično naznanja Jezusovo vstajenje od mrtvih.
V nedeljo zjutraj bodo nato po vseh cerkvah potekale t. i. vstajenjske maše s procesijami, s katerimi oznanjajo, da je Jezus vstal od mrtvih. Velikonočno dopoldansko bogoslužje bodo imeli tudi v Evangeličanski cerkvi, kjer veliko noč praznujejo v enakem času kot v Katoliški cerkvi.
V Pravoslavni cerkvi bodo zaradi uporabe drugačnega koledarja veliko noč obeležili prihodnjo nedeljo, 28. aprila.
Praznik velike noči je sicer premakljiv praznik. Na prvem ekumenskem koncilu v Niceji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.
V Slovenski škofovski konferenci so ob tem poudarili, da je razumevanje, da je velika noč zgolj v nedeljo, napačno. Ta se namreč razteza vse od četrtka zvečer do nedelje zvečer, pri čemer vrhunec doseže v nedeljo. Pojasnili so tudi, zakaj velikonočne vigilije, na katerih oznanijo Jezusovo vstajenje, potekajo že v soboto zvečer, in ne v nedeljo: “Po judovskem koledarju se dan začne z večerom prejšnjega dne (po sončnem zahodu), zato se liturgično gledano, nedelja ali slovesni praznik začne že zvečer prejšnjega dne. Na ta način je nedelja daljša od konvencionalnega časa enega dne in se začne po sončnem zahodu v soboto zvečer.”
Pestrost velikonočnih običajev ohranjena tudi marsikje na Koroškem
Z veliko nočjo je povezanih veliko običajev in šeg. Mnogi sledijo cerkvenim obredom, drugi se pojavljajo samo na določenem območju. Na Koroškem, kjer so mnogi običaji ohranjeni še danes, je bolj kot drugje za ta čas značilno podeljevanje pisank oz. daril. Nekaj posebnosti je tudi pri uživanju velikonočnih jedi.
Etnologinja Brigita Rajšter: Običaji in obredi segajo že v predkrščansko obdobje
Velika noč je največji krščanski praznik, zato so pomembne že priprave nanj. Te se začnejo dva tedna prej s tiho nedeljo, cvetni teden označuje cvetna nedelja, najpomembnejša praznična opravila so v velikonočnem tednu. Veselje in radost, ki ju prinese velika noč, pa odmevata še vse do bele nedelje.
Mnogi običaji in obredi, ki so bili in so še povezani s tem praznikom, segajo že v predkrščansko obdobje. Podobni obredi so bili namreč prisotni že v staroslovanski mitologiji, krščanstvo jih je prevzelo in dodalo osrednjo osebnost Jezusa Kristusa, ki z vstajenjem prinaša upanje na večno življenje, je za STA razložila etnologinja Koroškega pokrajinskega muzeja Brigita Rajšter.
Posamezni običaji, povezani s praznovanjem osrednjega pomladnega praznika, so že zamrli, se spremenili, mnoge še ohranjamo. Živ je običaj izdelovanja cvetnonedeljskega snopa, ki ga na Koroškem ponekod imenujejo “pegl”. Cerkveni obredi blagoslova zelenja so zelo dobro obiskani, ponekod v vaških skupnostih pa se danes prebivalci povežejo in skušajo narediti orjaške “pegle”. Letos so tako več metrov dolg “pegl” naredili na Dobravi v Občini Radlje ob Dravi in na Kapli na Kozjaku.
Veljalo je, da so otroci z blagoslovljenim snopom zelenja tekli trikrat okoli hiše in si prislužili nagrado. Vejice iz snopa so ljudje zatikali v vrtove in njive, povsod tam, kjer so želeli, da narava bogato obrodi. V Črnečah je bila navada, da so otroci blagoslovljen snop zataknili med veje najljubšega drevesa.
Do srede pred veliko nočjo se zaključi delo zunaj, sledijo priprave na praznovanje
Med pripravami na praznik še danes velja, da ljudje pograbijo in pometejo okolice hiš in gospodarskih poslopij. Gospodinje posebno pozornost namenijo čiščenju bivanjskih prostorov. Saj ima vnašanje reda v neredu svoj pomen, je dejala Rajšterjeva. A zunanje delo naj se zaključi do srede pred veliko nočjo, česar se mnogi še danes držijo.
Po stari navadi se že z velikim četrtkom začne praznovanje, na to nakazujejo verski obredi. Veliki petek tradicionalno velja za strogi post, ko se pripravijo brezmesne jedi. Na ta dan gospodinje pečejo kruh, potico in šarklje – pogače, nadevane z orehi in rozinami, pečene v okroglem modelu.
Polna prazničnih obredov je nato velikonočna sobota. Začne se z jutranjim blagoslovom ognja, ko verniki k ognju, ki ga ponavadi zakurijo v bližini cerkve, prinesejo na žico navezane lesne gobe. Tleče odnesejo domov, z njimi pokadijo po domovih in hlevih, zakurijo ogenj v pečeh in na njem skuhajo meso in barvajo jajca. Zvečer tudi prižgejo velikonočne kresove.
Gospodinje in dekleta zadolžene za jedi, fantje za ogenj in streljanje z možnarji
Gospodinje so zaposlene s pripravo žegna oz. jedi za sobotni blagoslov. Jerbase so zamenjale košare, v katere naložijo šunko, klobase, hren, pobarvana jajca, šarkelj, kruh, dodajo še kaj po osebnem izboru in odnesejo k blagoslovu v cerkev. Blagoslovi jedi v cerkvah ob sobotah tudi danes potekajo ves dan ob različnih urah, saj so dobro obiskani.
V preteklosti, ko so bile družine številčnejše, je jedi k blagoslovu neslo najstarejše neporočeno dekle. Dekleta niso imela lahkega dela, saj so bili jerbasi visoko naloženi, povezali so jih z izbranimi prti. Pot v cerkev in domov so opravile peš, z jerbasi na glavi. Na vrh jerbasa so dodale pušeljc cvetja in z njim nato okrasile nedeljsko praznično mizo, ko se je družina zbrala pri skupnem uživanju žegna, je povedala etnologinja.
Fantovsko praznično opravilo je bilo, in to velja še danes, poleg skrbi za ogenj tudi streljanje z možnarji, kot odganjanje vsega zlega in slabega. Fantje se ponekod združujejo v posebna strelska združenja in izvajajo streljanja na točno določenih lokacijah. Tako je med drugim tudi na Graški gori in v Šentilju pri Mislinji.
Posebna pravila so veljala glede uživanja blagoslovljene hrane. Šarkelj so lahko jedli že v soboto, medtem ko je post veljal vse do nedeljskega zajtrka – žegna, ko so se ljudje vrnili od maše.
Tradicijo velikonočnih zajtrkov ohranjajo marsikje, posebej za Koroško je med drugim značilno, da pripravijo narezana jajca v solati z naribanim hrenom in začinjeno s kisom, bučnim oljem, soljo in vodo. Na območju Mislinje v to “močko” narežejo še šunko, lahko celo potico. Meso ponekod jedo skupaj s sladkim šarkljem.
Pisanke so včasih podarjali na velikonočni ponedeljek, ki je prinašal veselje in igre
Sicer pa so se v preteklosti otroci najbolj veselili velikonočnega ponedeljka, ko so od krstnih ali birmanskih botrov dobili pisanke oz. velikonočna darila. Pisanko so sestavljali šarkelj in vanj zataknjen kovanec, pobarvano jajce in po možnosti tudi pomarančo. Botri so v preteklosti za pisanko prinašali tudi nova oblačila.
Obdarovanje otrok s pisankami je za Koroško še posebej značilno. Otroci pisanke prejemajo še danes, te so postale bogatejše, od botrov prejemajo darila, kot so kolesa, pred leti so bile moderne rolke, danes ponovno kotalke.
Nekdaj so botri pisanke otrokom nosili še vse do bele nedelje. Za ta dan so ponekod na Koroškem prihranili del blagoslovljenih jedi in ponovili uživanje žegna za zajtrk.
Z velikonočnim ponedeljkom je tako nastopil čas veselja, radosti in iger. Družine so odšle v naravo, na sprehode in izlete. Otroci so igrali tudi zelo staro igro, v kateri sprašujejo nasprotnike Ali je kaj trden most?
Predvsem fantje so tekmovali z jajci. S kovanci, ki so jih dobili, so sekali jajca tako, da so jih postavili na tla in jih poskušali zadeti. Fant je dobil tisto jajce, v katerem je kovanec ostal zapičen, kar pomeni, da je lahko jajce tudi menjalo lastnika. V Libeličah se je zbralo pet do deset fantov in se zabavalo s torkljanjem jajc. Na nizek stol so položili dve ozki deski, tako da je med njima bila reža, in po njej spuščali jajca ter nato vanje metali še kovance.
Otroška igra z jajci na Zahodnem Pohorju je bila tudi ta, da so pobarvana jajca zakopali v mravljišča gozdnih mravelj, kjer so mravlje s kislino načele lupino, jajca pa so dobila posebno lepe marmorirane vzorce.
