Piše: P. G.
Dviganje cen energentov, pa tudi cestnin na hrvaških avtocestah (da o trajektih ne govorimo) marsikaterega Slovenca kar nekoliko odvrača od tega, da bi se na pot podal z avtomobilom, kar je po eni strani najbolj udobno. Nekoliko manj pa, če je treba prevoziti dolgo razdaljo v nočnih urah in to pot v celoti opravi en voznik.
Če se denimo odpravljate na Korčulo, slikovit otok na jugu Dalmacije, in imate svoj avtomobil, morate pač računati z dolgo potjo in tudi dokaj visokimi stroški. Poleti bodo sicer odprli most na Pelješac, ki bo prometno povezal ta polotok (ter področje Dubrovnika) z ostalo Hrvaško, ne da bi morali pri tem prehajati državno mejo z BiH pri Neumu, vendar je potrebno iz Slovenije do tja premagati razdaljo okoli 700 do 800 kilometrov, odvisno iz katerega dela Slovenije potujete. To lahko vzame kar precej ur vožnje in tudi stroškov, kajti hrvaške avtoceste pač ne poznajo vinjet, zato lahko pri prevoženi razdalji od Zagreba do izvoza Ploče (od koder lahko nadaljujete pot proti Dubrovniku, Neumu, polotoku Pelješac ter otokom Mljet in Korčula) kar globoko sežete v žep. In če se odpravite na pot v nočnih urah, računajte na to, da je tveganje za nastanek nesreče takrat večji, posebej med drugo in šesto uro zjutraj. Še dražje pa vas pride vožnja s trajektom od Splita do Vele Luke na Korčuli.
Seveda pa obstaja rešitev – nočni vlak s priklopnim vagonom, na katerem lahko peljete svoje vozilo. Starejše generacije se bodo še spomnile, da je v nekdanji Jugoslaviji takšen vlak vozil celo iz Ljubljane do Splita. Na železniški postaji so na vlak naložili svoje vozilo (z vso prtljago), medtem ko so noč lahko prespali v spalnem oziroma ležalnem vagonu. In ob prihodu na cilj nadaljevali pot z avtomobilom – seveda sveže spočiti. No, seveda je potrebno omeniti, da so bile takrat cestne povezave še neprimerno slabše kot sedaj, vseeno pa marsikomu gneče na mejnih prehodih in drugje povzročajo kar precej sivih las. Z vlakom se lahko vsemu temu izognemo.
Je pa res, da direktne povezave, ki bi omogočila prevoz z vlakom do Splita (vključno s prevozom vozila), iz Slovenije ni, pa tudi v splošnem voznem redu za letos takšen vlak med Zagrebom in Splitom ni predviden. Je pa začela obratovati sezonska nočna linija, ki omogoča takšno povezavo med Bratislavo, Dunajem, Zagrebom in Splitom. Žal pa je mogoče vozila naložiti le v Bratislavi in na Dunaju. Na HŽ smo naslovili vprašanje, ali bo mogoče to storiti tudi v Zagrebu, morda tudi s kakšnim drugim vlakom, vendar nam za zdaj še niso odgovorili.
Podobno vprašanje smo naslovili tudi na upravo Slovenskih železnic, saj nočni sezonski vlak iz Bratislave prečka tudi slovensko ozemlje, vendar vozil ni mogoče sprejeti, pač pa samo potnike. Podrobne informacije za javnost o sezonskih vlakih HŽ žal niso na voljo, saj so na spletni strani zakodirane in dostopne samo za registrirane uporabnike spletne strani HŽ, torej za rezidente Republike Hrvaške (saj je za registracijo potrebno navesti davčno številko, seveda hrvaško). Nasploh je dostop do informacij HŽ precej otežen, vozni red nočnega vlaka na liniji Bratislava-Zagreb-Split najdete TUKAJ. Na Hrvaškem podobni vlaki vozijo tudi iz Prage in Budimpešte do Splita in Reke. Nekateri naj bi vozili tudi v septembru, če ne vsak dan, pa vsaj večkrat tedensko. Po podatkih HŽ je lani z vlakom prišlo iz Slovaške okoli šest tisoč turistov.
Iz Slovenskih železnic so nam o možnosti »priklopa« morebitnih »slovenskih« vagonov (tudi tistih za prevoz avtomobilov in motociklov) odgovorili, da so se s tujo agencijo uspeli dogovoriti, da ima njihov agencijski sezonski vlak iz Bratislave proti Splitu in obratno postanke tudi za potnike iz Slovenije in sicer v Mariboru, Celju, Sevnici in Dobovi. »Agencijski vlak vozi v največji možni sestavi, ki jo dovoljuje osna obremenitev oziroma pretočnost na hrvaškem železniškem omrežju, tako da dodajanje dodatnih vagonov na omrežju Slovenskih železnic bodisi za prevoz potnikov ali vozil, na žalost ni mogoče. Tudi vozni red vlaka je načrtovan tako, da so postanki krajši, ni daljših postankov, ki bi omogočali dodajanje vagonov, v kolikor bi infrastrukturne zmogljivosti proge na hrvaškem omrežju to dopuščale,« nam je sporočila Tea Šavor iz oddelka za stike z javnostjo na SŽ.
Težava je torej tudi v dokaj zastarelem železniškem omrežju in železnici, ki povezuje Zagreb z Dalmacijo. V veliki večini je proga enotirna, dokaj ovinkasta in neelektrificirana, poteka pa na liniji Zagreb-Karlovac-Oštarije (odcep)-Knin-Perković-Split (iz Perkovića zveza do Šibenika, iz Knina pa do Zadra). Zato so možnosti za takšne prevoze dokaj omejene, saj je potrebno upoštevati največjo dopustno obremenitev hrvaških prog. Ali se bodo na HŽ letos odločili za možnost sezonskega nočnega vlaka iz Zagreba do Splita (in obratno), kar bi bilo morda zanimivo tudi za Slovence, pa za zdaj ni znano. Zato tudi ni mogoče preračunati, koliko bi lahko prihranili ob morebitnem potovanju z avtovlakom od Zagreba do Splita.
