Piše: C. R.
Ministri držav članic EU, pristojni za telekomunikacije in informacijsko družbo, so na današnji neformalni videokonferenci, ki jo je vodil slovenski minister za javno upravo Boštjan Koritnik, razpravljali o predlogu akta o umetni inteligenci.
Razvoj in uporaba umetne inteligence sta pomemben vir gospodarske rasti in družbene blaginje v Evropski uniji ter pomembno vplivata na podnebne spremembe in zdravstveno varstvo ter na različne sektorje, od finančnih storitev do kmetijstva, od industrijske avtomatizacije in mobilnosti do izobraževanja in javnih storitev. Ministri držav članic so v današnji politični razpravi delili svoje poglede na to, ali je predlagani akt o umetni inteligenci ustrezen za reševanje izzivov, ki smo jim priča na tem področju, in ocenili njegov vpliv, zlasti glede varstva temeljnih človekovih pravic.
V intenzivni razpravi so se strinjali, da Evropska unija potrebuje sistematično in poenoteno ureditev uporabe umetne inteligence na notranjem trgu ter da mora ta ureditev temeljiti na vrednotah in temeljnih pravicah EU, ki v ospredje postavljajo človeka. Poudarili so tudi, da mora biti ureditev uravnotežena. Le tako bo namreč lahko tudi v prihodnje dopuščala razvoj inovacij, zato je potrebna previdnost pri uvajanju upravnih bremen. Strinjali so se tudi, da si EU ne sme dovoliti razdrobljenega izvajanja rešitev, ki so predlagane v aktu o umetni inteligenci. Ureditev mora biti horizontalna.
Slovenski minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki trenutno predseduje Svetu za promet, telekomunikacije in energijo, je v uvodu poudaril, da je za Slovenijo kot predsedujočo umetna inteligenca med prednostnimi področji predsedovanja v okviru digitalizacije. »Nenadzorovana uporaba umetne inteligence bi lahko privedla do nepredvidljivih in nevarnih rezultatov, odločitev ali ukrepov. Zato želimo s predlaganim aktom o umetni inteligenci vzpostaviti ekosistem, ki bo temeljil na zaupanju in odličnosti. Ob tem me veseli, da smo v program predsedovanja vključili več kot štirideset let slovenskih izkušenj in znanja na področju umetne inteligence,« je poudaril minister.
Cilj Slovenije kot predsedujoče glede predloga akta o umetni inteligenci je do decembra 2021 zaključiti vsaj eno celovito obravnavo besedila in predstaviti prvi kompromisni predlog ali poročilo o napredku.
Evropska komisija je aprila 2021 predstavila predlog akta o umetni inteligenci in načrt skupnih ukrepov za spodbujanje razvoja in uporabe umetne inteligence. Gre za prvi zakonodajni predlog v svetovnem merilu, ki ureja področje umetne inteligence. Namen akta je vzpostavitev enotnega trga za umetno inteligenco, kar bo prispevalo k hitremu razvoju in uveljavljanju umetne inteligence v EU ob hkratnem doslednem spoštovanju etičnih standardov ter temeljnih pravic in svoboščin.
Ministri držav članic EU, pristojni za telekomunikacije, so na današnji neformalni videokonferenci ocenili tudi ukrepe za podporo inovacijam.
Vir: gov.si
