13.1 C
Ljubljana
petek, 2 junija, 2023

(VIDEO) Kavarna Hayek: Socializem ponuja nekaj, česar ne more izpolniti – zastonj kosilo

Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)

Pred kratkim je minilo 175 let od izida Komunističnega manifesta, ki sta ga po naročilu Komunistične lige napisala Karl Marx in Friedrich Engels. Ta knjiga je kasneje sprožila največjo teorijo zarote v zgodovini človeštva, in sicer, da bogati postanejo bogati zato, ker izkoriščajo revne. V tokratni oddaji Večer v kavarni Hayek je bilo govora o prostotržnem kapitalizmu, torej družbeno-političnem sistemu, ki je temelj naše ekonomske svobode, ki je iz revščine potegnil 3 milijarde ljudi po svetu, in sistemu, ki je dobesedno ustvaril globalni srednji razred, in tudi sistemu, ki je danes po krivici demoniziran.

Voditelj Mitja Iršič je uvodoma pojasnil osnovno slovarsko definicijo kapitalizma, in sicer, da gre za družbeno-politični sistem, kjer so proizvodna sredstva v zasebni lasti.  “Torej v moji, tvoji lasti, lasti gledalcev, ne pa v časti vrhovnih sovjetov v Bruslju, Moskvi ali mogoče v Beogradu.” Sovoditelj Jože Biščak je priznal, da mu sama beseda kapitalizem ni všeč iz več razlogov. “Dva bistvena razloga za to sta: prvič, besedo za to so si izmislili socialisti. Konkretno, anarhosocialist Pierre-Joseph Proudhon sredi 19. stoletja. Z njo je hotel povedati, da je kapitalizem nekaj slabega v primerjavi s socializmom, kjer ta beseda namiguje na neko socialnost in socialno pravičnost. Drugi razlog je, da beseda kapitalizem ne izraža samega bistva kapitalizma.” Bistvo kapitalizma namreč po Biščakovih besedah ni kapital. Kapital imajo namreč tudi socialistične družbe. Pravo bistvo kapitalizma je svoboda – osebna, ekonomska in politična svoboda. “Predvsem pa, da se ti država ne vmešava v tvoje delovanje, poslovanje in drugo ravnanje”.

Socialistični virus okrog pravičnosti in pravičnega razdeljevanja je po besedah Iršiča inkorporiran v DNK človeštva. Mi smo milijone let, odkar obstajamo kot vrsta, živeli kot lovci in nomadi. V družbi od 12 do 100 posameznikov je bilo normalno, tudi evolucijsko in genetsko dobrodelno za nas, da se je ulovljeno žival razdelilo na pravične kose. Potem pa je pred 11 tisoč leti prišlo do revolucije – izumili smo poljedelstvo in živinorejo. “Kar naenkrat so se pojavili posamezniki, ki so znali pridelovati boljše, ki so imeli bolj optimalne načine pridelave. Pojavila se je akumulacija kapitala,” je pojasnil Iršič in dodal, da se je od tistih časov naprej človeška družba nekako želela sprijazniti z razlikami, ki sicer tudi v naravi obstajajo med ljudmi. Dobili smo kralje, cesarje, fevdalce, komunistične diktatorje. “Šele prostotržni kapitalizem je bil tisti, ki je vpregel razlike v nekaj dobrega. Dobili smo srednji razred, sodobne ljudi, ki živijo bolje kot kralji pred 200 leti,” je razložil.

Iršič je izpostavil, da je kapitalizem nastal kot neka enercija te sodobne poljedelsko-živinorejske družbe, ki je prinesel napredek in tudi civilizacijo. Socializem pa je nastal v knjigah, učbenikih nekih sociologov, kvazi ekonomistov in filozofov, ki niso vedeli, kaj je v resnici resnični svet. “Na koncu je bil socializem kot nek sociološki eksperiment implementiran v družbo. In kot vsak sociološki eksperiment je tudi ta propadel”. Ob tem je Biščak izpostavil, da so ta socialistični eksperiment skušali uresničiti s socialističnimi revolucijami, ki so v 20. stoletju za seboj pustile 100 milijonov mrtvih ljudi. Pri tem se je treba zavedati, da tukaj ni govora samo o socializmu, ampak tudi dveh sestrskih socialističnih sistemih, ki temeljita na marksistični ideologiji – fašizmu in nacionalsocializmu. “Če pogledaš ekonomske programe teh dveh sistemov, je tako, kot bi bral ekonomski program Levice,” je poudaril Biščak. Po Iršičevih besedah je pri vseh teh socialističnih poizkusih najbolj presenetljivo, da ne glede na to, kje so bili preizkušeni, ne glede na etnično skupino, državo, vero in kulturo, so se vedno končali enako – z diktatorji v mercedesih in z rolexi na rokah ter ljudmi, ki čakajo v vrstah za kruh.

Razlika med socializmom in kapitalizmom
V oddaji je bila predvajana animacija, ki je predstavila temeljne razlike med socializmom in kapitalizmom. Pri socializmu, kjer so podjetja v državni lasti, gre za sistem, kjer se država ne ukvarja s svojim denarjem, ampak tujim. Državni birokrati določajo ljudem, kaj je zanje dobro, po drugi strani pa podjetjem določajo, kaj naj proizvajajo. Med podjetji in ljudmi ni interakcije. Država določa, kaj ljudje potrebujejo. Torej, če se odloči, da potrebujejo pet tisoč lopat, bo družbam, ki jih ima v lasti rekla: proizvedite pet tisoč lopat.

V kapitalizmu država stoji ob strani ter skrbi za javni red in mir, varnost in razreševanje sporov. Država se ne ukvarja z ekonomsko ponudbo in povpraševanjem, niti s tem ne, kaj ljudje potrebujejo. Obstaja interakcija med ljudmi in podjetji. Ljudje podjetjem povedo, kaj potrebujejo, nato podjetja proizvajajo tisto, kar so jim ljudje sporočili, da potrebujejo. Ob tem je Iršič izpostavil, da gre tukaj za čisto obliko kapitalizma in socializma. “V današnjem svetu pravega klasičnega kapitalizma v skoraj nobeni državi ni več. Zadnja klasična kapitalistična država je bila Velika Britanija Margaret Thatcher ali pa morda Reaganove ZDA. Prave socialistične države, kjer so produkcijska sredstva v državni lasti, so Kuba, Severna Koreja in Venezuela.”

Foto: Nova24TV

“V prostotržnem gospodarstvu potrošniki glasujejo z denarnicami. Potrošniki sporočijo podjetjem, kaj potrebujejo. Tisto, kar potrebujejo, namreč tudi kupujejo. V socializmu pa neka partija, neka ozka skupina ljudi oziroma država določa, kaj ljudje potrebujejo,” je pojasnil Biščak in dodal, da so v prostem trgu potrebne tudi spodbude. “Sistem spodbud je nekakšen temelj, na katerem je zgrajena hiša kapitalizma. Osnovna spodbuda je zasebna lastnina,” je izpostavil Iršič in poudaril pomembnost zavedanja, da so ljudje veliko bolj gospodarni s svojim denarjem kot s tujim. “To ni razlika med dobrimi in slabimi ljudmi. To je osnovna značilnost ljudi, družbe in človeštva.” Druga spodbuda, ki je po njegovih besedah močno navezana na prvo spodbudo, pa je računovodski standard dobička in izgube. Za vsakega podjetnika je namreč dobiček motivacija. “Bistvo podjetništva je, da ustvarjaš dobiček. Podjetniku pa hkrati grozi tudi izguba z njegovim lastnim premoženjem v primeru napake.” Tretja spodbuda pa je oblikovanje cen na prostem trgu.

“Socializem ponuja nekaj, česar ne more izpolniti – zastonj kosilo”, je izpostavil Iršič in dodal, da nam zdrava kmečka pamet in ekonomija povesta, da ga ni, saj ga nekdo vedno plača. “Sodobni socialisti živijo po definiciji države, kot jo je definiral slavni ekonomist Milton Friedman, ko je rekel, da je država fikcija, kjer vsi mislijo, da lahko živijo na račun nekoga drugega. Kapitalizem pa ne obljublja zelo veliko – le zasledovanje lastne sreče. Ko sodelujemo na trgu, pomagamo sebi in družbi. Socializem pa je sistem, kjer vsi delujejo zato, da bi živeli na račun nekoga drugega.”

Jože Biščak in Mitja Iršič (Foto: Nova24TV)

Iršič je poudaril, da kapitalizem empirično dokazano deluje, socializem pa ne. Med drugim tudi zaradi tega, ker ne upošteva sistema spodbud. “Socializem deluje samo v teoriji, domišljiji, v vzporednem svetu”, je ob tem dodal Biščak. V resničnem svetu države želijo nekako prikrojiti zakone ekonomije. “To je tako neumno, kot če bi midva želela spremeniti zakone narave,” je pojasnil Iršič in dodal, da je zaskrbljujoče opazovati današnje zahodne voditelje (Bidnovo administracijo, bruseljske funkcionarje), ki nam nekako diktirajo politiko, kjer očitno menijo, da državljani vedo več kot trg, kaj državljani zares potrebujejo. Voditelja sta bila enotna, da Bruselj s tem, ko odloča o tem, katero elektriko naj se proizvaja, katera goriva naj imamo, vnaša svoj koncept. “To ni več prosti trg. To je antiteza kapitalizma“. “Mislim, da se nam bliža kriza, ki nam bo znova pokazala, da socializem ne deluje. Le da bomo mi v Vzhodni Evropi to lekcijo imeli drugič, v zahodnem kapitalističnem svetu pa jo bodo imeli prvič. Lekcija bo huda,” je prepričan Iršič.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine