Piše: Blagovest.si
V Katoliški cerkvi 11. avgusta praznujemo god sv. Klare (Jasne) Asiške, redovne ustanoviteljice reda klaris.
Na prošnjo škofa iz Assisija je Frančišek (1181/82–1226) veliko pridigal v tamkajšnji stolnici. Med poslušalci je bila tudi Klara (1193/94–1253) iz plemiške družine. Ob Frančiškovih govorih jo je vznemirila misel, da bi se tudi sama odpovedala običajnemu načinu življenja. Spoznala je, da jo Bog kliče v Bogu posvečen stan. Marca leta 1212 je pred oltarjem v porciunkulski cerkvi odložila svojo bogato obleko in iz Frančiškovih rok sprejela spokorno redovno oblačilo. Pod njegovim vodstvom je pri cerkvici sv. Damijana ustanovila II. red frančiškovske družine, danes poznan kot klarise.
Bl. papež Janez Pavel II. (1978–2005) je menil, da »kontemplativni poklic ni bil nikoli tako dragocen in pomemben, kakor je danes …, ko je prihodnost Cerkve odvisna od molitve«, in spodbujal: »Danes moramo znova odkriti sv. Klaro, ker je pomembna za Cerkev; znova je treba odkriti njeno karizmo, njen poklic.«
Klara je bila odlična učenka evangelija. Odprta Svetemu Duhu je v sebi utelesila izredne človeške in evangeljske vrednote v ubrani in zreli skladnosti milosti in narave. S pristno in globoko ljubeznijo do Kristusa je junaško premagovala vse ovire. Modro razsodna, neomajno trdna in vesela je z vedrino in mirom hodila svojo pot. Hranila se je z Božjo besedo in evharistijo; premišljevala in molila je podnevi in ponoči. Vse njeno življenje je bila zahvala, daritev in hvalnica. Njen zgled je privabil mnogo deklet. Bila jim je dekla, mati in vzornica.
Klara je prva žena v meništvu, ki je napisala svoje Vodilo (in izbojevala njegovo potrditev od papeža), njegovo jedro pa predstavljata skupnostno življenje v ljubezni in veselo uboštvo.
Vedno je bila zvesta in vdana hči Cerkve. Zaprta v majhen samostan je z molitvijo in žrtvijo objemala vesoljno Cerkev. Gospod ji je bil tako blizu, da so se ob njenem zgledu za podoben slog življenja odločala tudi druga dekleta. Kot lik in vzor žene presega čas, v katerem je živela. Dve leti po smrti (1255) jo je papež Aleksander IV. (1254–1261) razglasil za svetnico.
Več si lahko preberete TUKAJ.
