Piše: Blagovest.si
V teh težkih časih, ko živimo v t. i. hiperinformacijski dobi, je zgolj s človeškimi močmi težko razbrati, katere informacije so prave in katere ne. Posebej takrat, ko pade zaupanje v strokovne in druge avtoritete.
“Razločevanje je umetnost razpoznavanja, v katero smer vodijo želje srca, ne da bi se pustili zapeljati tistemu, kar vodi tja, kamor nikoli ne bi hoteli prispeti. Razločevati pomeni videti različnost med čim, ločevati, zato da bi lahko izbrali. Pomeni pretehtati, pretresti, razlikovati,” je zapisal italijanski jezuit p. Silvano Fausti (Priložnost ali skušnjava?, Lj. Dravlje 2000, str. 22). Kot še dodaja, je razločevanje značilna naloga razuma in pomeni videti različnost v podobnosti, podobnost v različnosti, drugačnost v enakosti, enakost v drugačnosti. Ne pomeni deliti, temveč razumeti vsako stvar po tem, kar je v odnosu do druge, po tem, kar je. Pomeni združevati in na novo urediti različnost v ubranost, še dodaja avtor.
Razločevanje je torej po eni strani napor človeške narave (razuma), po drugi strani pa delovanje milosti po Svetem Duhu. Milost namreč predpostavlja naravo. Za razločevanje se moramo torej odločati. Sv. Ignacij Lojolski nam je v svojem monumentalnem delu “Duhovne vaje” zapustil zgled in pomoč, kako razločevati.
Zakaj razločevati? Že v vsakdanjem življenju imamo opravka z razločevanjem. Pri hrani skušamo doumeti, kaj je za nas res zdravo. Ni vse, kar je na okus prijetno, tudi zdravo. Lahko pusti škodljive posledice. Tako je tudi pri našem odločanju. Lahko se prepustimo nagonskemu odločanju, lahko pa premišljevanju o tem, kaj je res prav. Pogosto smo v moralnih dilemah, ko ne moremo že takoj z naravnimi sposobnostmi doumeti, če reakcije prihajajo od Boga ali od hudega. Namen razločevanja je pritrjevati temu, kar za nas želi Bog, čeprav na prvi pogled odločitev ni videti modra in je v očeh sveta norost. “Molitev skupaj z razločevanjem pomaga razbrati posamezne trenutke v življenju in jih usmeriti k Bogu. Upanje je svetilnik z dolgim dometom, ki razsvetljuje poslednjo poglobitev posameznih življenj in celote v eshatološkem smislu, to je konec časov,” pravi papež Frančišek.
Več si lahko preberete TUKAJ.
