Piše: STA
Velika noč je za kristjane najpomembnejši praznik, s katerim se spominjajo Jezusove smrti in vstajenja od mrtvih. Intenzivne priprave na največji krščanski praznik se začenjajo z velikonočnim tridnevjem v četrtek, končale pa se bodo na velikonočno nedeljo. Nato bo sledil velikonočni ponedeljek, ki je dela prost dan.
Priprave na veliko noč so kristjani začeli s pepelnično sredo, ko se je začel tudi 40-dnevni post. Ta se bo končal v četrtek zvečer, nato pa bo nastopilo velikonočno tridnevje.
Na veliki četrtek se verniki spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli, ko je Jezus po izročilu obhajal prvo mašo. Škofje ta dan v cerkvah darujejo krizmene maše, na katerih oljčno olje posvetijo v sveto krizmo, ki jo nato čez leto uporabljajo pri krstu, birmi, mašniških posvečenjih ter posvetitvi oltarjev ali cerkva.
Na ta dan duhovniki obnovijo svoje duhovniške obljube in obred, ko je Jezus svojim učencem umil noge. To naredijo na način, da duhovnik pri večerni maši izbranim vernikom umije noge.
Na veliki petek, ko je v Cerkvi zapovedan strogi post, se spominjajo dneva, ko je Jezus trpel in umrl na križu. Tudi zato je to edini dan v letu, ko v Cerkvi ne obhajajo maše in imajo le bogoslužje.
V evangeličanskih cerkvah na veliki petek zvečer poteka osrednje velikonočno bogoslužje. Med drugim oltar pogrnejo s črnim prtom, nanj pa postavijo trnjevo krono.
Pravo praznovanje velike noči pa se po izročilu začne na veliko soboto opoldne, ko morajo biti velikonočne jedi – potica, šunka, hren in jajca – že pripravljene za blagoslov. Velika sobota je namreč namenjena čaščenju Jezusa v grobu. Na ta dan evangeličani zakurijo velikonočni ogenj, pripravijo tudi jedi, a jih ne blagoslavljajo.
Zvečer se v cerkvah začnejo slovesne vigilije oz. bedenja, ki naznanja Jezusovo vstajenje od mrtvih.
Na velikonočno nedeljo po vseh cerkvah potekajo t. i. vstajenjske maše s procesijami, s katerimi oznanjajo, da je Jezus vstal od mrtvih in tako premagal smrt.
Velikonočno dopoldansko bogoslužje imajo tudi v Evangeličanski cerkvi.
Velikonočni ponedeljek dela prost dan
Velikonočni prazniki se bodo končali na velikonočni ponedeljek, ki je v Sloveniji tako kot v številnih drugih evropskih državah dela prost dan. Kristjani se na ta dan spominjajo Jezusovega prikazanja njegovima učencema na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek verniki obiščejo svoje bližnje in se z njimi veselijo novice o Jezusovem vstajenju.
Praznik velike noči je sicer premakljiv praznik. Praznuje se na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.
Katoličani in evangeličani veliko noč praznujejo skupaj, medtem ko jo pravoslavni verniki zaradi uporabe drugačnega koledarja praviloma praznujejo pozneje. Letos jo bodo praznovali 5. maja.
Pomen velikonočnih jedi
Velikonočne jedi imajo zelo pomembno mesto na velikonočnem praznovanju. Po tradiciji na mizi ne smejo manjkati pirhi, hren, šunka in hlebec kruha ali potica. Šunka predstavlja Kristusovo telo, hren žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ, pirhi simbolizirajo kaplje krvi, potica oziroma okrogel hlebec kruha pa spominja na trnovo krono.
Poleg tega se na velikonočni mizi lahko pojavijo tudi druge dobrote, kajti pomen praznovanja velike noči je, da se družina zbere ob bogato obloženi mizi in uživa ob dobri domači hrani.
