Piše: sta
Potem ko je trg pred cerkvijo sv. Mihaela v Radljah ob Dravi z obnovo lani dobil svežo podobo, bodo restavrirali tudi zelo načeto Marijino znamenje, ki stoji pred cerkvijo. Preden so lani znamenje za približno pet let odpeljali v Ljubljano, so restavratorji naleteli tudi na zanimivo odkritje, med drugim kovinsko skrinjico s preperelo vsebino.
Iz kamna izdelano znamenje z Marijo in detetom na visokem stebru ter kipi Sigfrida Marenberškega in skupine svetnikov je bilo izdelano po naročilu marenberških dominikank, domnevno v začetku 18. stoletja.
Prvotno je bilo Marijino znamenje postavljeno pri samostanu dominikank, po razpustitvi samostana pa so ga prestavili v središče Radelj ob Dravi, pred nekdanjo mestno hišo. Nato so ga leta 1979 preselili na sedanjo lokacijo, pred cerkev sv. Mihaela.
Marijino znamenje, ki so ga v preteklosti že večkrat obnovili, je bilo po oceni višje konservatorke-restavratorke Špele Govže iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) v izjemno slabem stanju in potrebno temeljitega restavratorskega posega.
ZVKDS je glede stanja spomenika in načrtovanja posegov za strokovno mnenje prosil strokovnjake iz sorodne avstrijske ustanove BDA (Bundesdenkmalamt). “Odločili smo se za demontažo celotnega spomenika, ki bo v ateljejih ZVKDS Restavratorskega centra temeljito raziskan in restavriran,” je za STA navedla Špela Govže.
Tako so lani, preden so Marijino znamenje odpeljali v restavratorski center, ob demontaži naleteli na zanimivo odkritje na notranji strani podstavka.
“V kamen je vklesana kvadratna niša, v kateri je bila položena kovinska skrinjica s precej preperelo vsebino, ki jo bomo analizirali v laboratoriju ZVKDS Restavratorskega centra. Ob straneh niše s skrinjico so vklesane črke M, L, A in Z, spodaj pa letnica 1742, kar je pomemben podatek za nadaljnje umetnostno-zgodovinske raziskave, saj znamenje do sedaj ni bilo niti atribuirano niti točno datirano,” je pojasnila strokovnjakinja.
Zaradi pomembnosti in ogroženosti spomenika je restavratorski center projekt obnove Marijinega znamenja uvrstil v svoj petletni plan konservatorsko-restavratorskih del. Groba ocena vrednosti obnove je do 100.000 evrov, natančnejšo oceno pa bodo podali po opravljenih dodatnih raziskavah. Z Občino Radlje ob Dravi so se dogovorili, da polovico vrednosti del v petih letih financira občina, polovico pa ministrstvo za kulturo iz redne dejavnosti restavratorskega centra.
“Če bodo finančne in kadrovske možnosti dopuščale, bomo Marijino znamenje restavrirali in vrnili na prvotno mesto predčasno,” je pojasnila sogovornica. V sklopu spomenika bo obnovljena tudi kovinska ograja z dvema lanternama in betonski podest, ki sta kasnejšega datuma.
Marijino znamenje v Radljah ob Dravi sodi v skupino raznih obeležij, ki so razširjena v Sloveniji in drugih evropskih deželah. Lahko gre za preprosta znamenja ali mogočne figuralne kompozicije, največkrat s stebrom na sredini. Znamenja so bila zelo razširjena v srednjem veku, nov razcvet so doživela v začetku 18. stoletja v visokem baroku, kamor spada tudi radeljsko znamenje. Pojavljala so se še tudi v 19. stoletju.
Znamenja z Marijo na stebru imajo najpogosteje votivno vlogo in so nastajala kot priprošnja, saj so nastajala v času vojn, epidemij in lakote, lahko pa so tudi izraz politične moči, domoljubja ali cilji romarjev. Pogosto so takšna znamenje nastala v zahvalo po koncu kuge, zato jim rečemo tudi kužna znamenja, je pojasnila strokovnjakinja.
Največje kužno znamenje pri nas stoji v Mariboru. Kljub temu, da vsa znamenja niso kužna – tudi za radeljsko znamenje ni podatkov, da bi bila postavitev povezana z epidemijo kuge – se je ta izraz pri ljudeh “prijel”. Tudi v Radljah.
