Nasina sonda Nova obzorja (New Horizons) se približuje zgodovinskemu dogodku – na prvi dan novega leta bo preletela najbolj oddaljeno nebesno telo, kar jih je človeštvo kadarkoli preučevalo. Gre za zamrznjeni ostanek iz časa zgodnjega Osončja, poimenovan Ultima Thule, ki se nahaja okoli 6,4 milijarde kilometrov od Zemlje.
Sonda ameriške vesoljske agencije bo po načrtih 1. januarja 2019 ob 6.33 po srednjeevropskem času z veliko hitrostjo zaplula mimo površine Ultima Thule, in sicer v oddaljenosti zgolj 3500 kilometrov. To je trikrat bližje, kot so se Nova obzorja leta 2015 približala Plutonu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ultima Thule je “resnično najbolj primitivno telo, kar jih je kadarkoli srečalo kako vesoljsko plovilo”, je pojasnil znanstvenik Hal Weaver iz laboratorija za aplikativno fiziko na ameriški univerzi John Hopkins.
To telo nosi ime po mitičnem, oddaljenem otoku iz srednjeveške književnosti, prelet, ki ga bodo opravila Nova obzorja, pa bo imel celo svojo himno, ki jo je za to priložnost zložil legendarni kitarist prav tako legendarne skupine Queen Brian May. Ima namreč tudi doktorat iz astrofizike.
Gre za sicer relativno majhno nebesno telo. Znanstvenikom njegova dejanska velikost ni znana, ocenjujejo pa, da je okoli 100-krat manjši od Plutona, ki v premeru meri 2414 kilometrov. Ultima Thule leži v zamrznjenem delu vesolja, kar bi lahko pomenilo, da je dobro ohranjen. “To je dejansko ostalina iz časa oblikovanja Osončja,” je še pojasnil Weaver.
Ultima Thule leži v Kuiperjevem pasu, velikem območju v obliki diska, ki je ostalina iz časa, ko so nastajali planeti, astronomi pa ga včasih imenuje podstrešje Osončja. Znanstveniki vse do 90. let minulega stoletja za obstoja Kuiperjevega pasu sploh niso vedeli. To območje se začenja na razdalji okoli 4,8 milijarde kilometrov od Sonca, za orbito Neptuna, ki je od Sonca najbolj oddaljeni planet.
“V njem dobesedno mrgoli na milijarde kometov in milijonov teles, kot je Ultima Thule, ki se imenujejo planetezimali in so gradniki, iz katerih so nastali planeti, ter prgišča planetov v velikosti celin, kot je Pluton,” je povedal glavni inženir za Nova obzorja Alan Stern.
Kot je pojasnil, je to območje pomembno za planetarno znanost, ker je tako zelo oddaljeno od Sonca in tako ohranja razmere izpred štirih in pol milijard let. “Ko bomo leteli mimo Ultime, bomo torej lahko videli, kakšne so bile stvari na začetku,” je poudaril.
