Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“Zgodovina NOB ne pozna nobene uradne ustanovitve Osvobodilne fronte. Tudi antifašistična fronta ni bila ustanovljena, kajti ta je obstajala že pred razpadom Jugoslavije. Ta datum je nastal manipulativno, Kidrič je potreboval datum ustanovitve in zato so pač nek debaterski sestanek pri Vidmarju proglasili za zgodovinski datum ustanovitve OF. “Drugič pa me na tistem debaterskem sestanku ni bilo, ker so mi bili komunisti tisti čas Hitlerjevega pakta s Stalinom upravičeno sumljivi,” je pred desetletji zapisal slovenski pisatelj Edvard Kocbek. Včeraj so namreč na RTV SLO znova zavajali s partijsko mitologijo glede dneva ustanovitve “Osvobodilne fronte” in sicer ob napadu nacistične Nemčije na Jugoslavijo.
“6. aprila 1941, torej pred 80 leti, se je z nemškim zračnim napadom na Beograd, 2. svetovna vojna začela tudi v nekdanji Jugoslaviji. Nekaj dni prej, se je Jugoslavija sicer pridružila Trojnemu paktu, Tretjega rajha, Italije in Japonske, a kaj kmalu po državnem udaru, od njega odstopila. Sledila so štiri leta vojnih grozot. Na ozemlju Slovenije je bil okupator do 9. maja 1945. Slovenija je že prva 27. aprila 1941 ustanovila Osvobodilno fronto, ki se je imenovala tudi Protiimperialistična fronta,” so včeraj poročali v Dnevniku na TVS. A resnica je, da se 27. aprila ni zgodilo prav ničesar zares pomembnega na področju “boja proti okupatorju”. Je pa bila 26. aprila ustanovljena Protiimperialistična fronta, ker sta bili v tistem času Sovjetska zveza in nacistična Nemčija še vojaški zaveznici.
Prva, ki se je uprla napadu, je bila takratna jugoslovanska kraljeva vojska, česa pa v prispevku niso omenili. So pa nadaljevali z zgodovinskimi lažmi, da so se uprli komunisti, ki so takrat še dokazano paktirali s Sovjeti, dotedanjimi zavezniki z nacisti. Slovenski komunisti so se obrnili proti nacistični Nemčiji šele, ko so ti napadli bratsko Sovjetsko zvezo, v vojni pa niso bili, da bi se ubranili nacizma, temveč z namenom izvedbe komunistične revolucije, saj so partizani celo med vojno znali sodelovati z nacisti za dosego svojih političnih ciljev.
Praznik dneva ustanovitve Osvobodilne fronte so v povojni socialistični Sloveniji sprejeli leta 1948 in se je kot najsvetejši med takratnimi prazniki praznoval do leta 1951. Takrat so poslanci slovenske vlade opustili praznovanje 27. aprila in določili 22. julij kot glavni praznik, ki se je imenoval dan vstaje in simboliziral dan, ko so v okupirani Sloveniji počile prve partizanske puške. V resnici je bil ta dan vstaje več ali manj za lase privlečen partijski mit, ki je nastal na podlagi dokaj nepomembnega dogodka – napada treh komunistov, ki so iz gozda streljali na orožnika slovenskega rodu Franca Žnidaršiča in ga ranili. Praznovanje OF je bilo pozabljeno vse do leta 1968, ko je Josip Vidmar izpostavil, da bi bilo potrebno znova uveljaviti 27. april. Prav Vidmar pa je bil zraven, ko so leta 1948 prvič sprejeli zakon, prav tako je podpisal njegovo ukinitev leta 1951 in leta 1968 znova predlagal njegovo uveljavitev.
Zgodovina NOB ne pozna nobene uradne ustanovitve Osvobodilne fronte. Tudi antifašistična fronta ni bila ustanovljena, kajti ta je obstajala že pred razpadom Jugoslavije
O samem dnevu ustanovitve “Osvobodilne fronte” se je nekoč, v enem svojih dnevniških zapisov, razpisal tudi sloviti pisatelj Edvard Kocbek, sicer tudi sam partizan: “Prvič: Zgodovina NOB ne pozna nobene uradne ustanovitve Osvobodilne fronte. Tudi antifašistična fronta ni bila ustanovljena, kajti ta je obstajala že pred razpadom Jugoslavije. Ta datum je nastal manipulativno, Kidrič je potreboval datum ustanovitve in zato so pač nek debaterski sestanek pri Vidmarju proglasili za zgodovinski datum ustanovitve OF. “Drugič pa me na tistem debaterskem sestanku ni bilo, ker so mi bili komunisti tisti čas Hitlerjevega pakta s Stalinom upravičeno sumljivi.” Kocbek je namreč odklanjal njihove pogovore vse do Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo, prava OF pa se je po njegovem začela oblikovati šele poleti 1941, ko so začeli aktivno sodelovati tudi krščanski socialisti.
