Mednarodni konzorcij partnerjev je danes, 22. oktobra 2020, organiziral uvodno srečanje projekta Observatorij medijske pismenosti za aktivno državljanstvo in trajnostno demokracijo (MELIA Observatory). Glavni organizator dogodka je bila Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici in v njenem imenu prof. dr. Matevž Tomšič.
Projekt sofinancira transnacionalni program Podonavje, se pravi skladi Evropske unije, kot so ERDF, IPA in ENI. Dogodek je potekal na spletu prek platforme Zoom (Slovenija) od 9. do 14. ure. Dogodek je potekal v angleščini.
Glavni cilj projekta MELIA Observatory je, da v sodelovanju z različnimi relevantnimi deležniki razvije transnacionalni observatorij medijske pismenosti, s čimer bi izboljšali raven demokracije v Podonavju. V večini držav te evropske regije so namreč državljanske pristojnosti, ki so nujno potrebne za aktiven angažma državljanov, na nižji ravni kot v razvitejših delih Evrope.
Udeleženca dogodka sta najprej nagovorila slovenski minister za kulturo Vasko Simoniti in župan mestne občine Nova Gorica Klemen Miklavčič, ki sta poudarila pomen pluralnosti in profesionalnosti medijev pri razvoju sodobne demokratične družbe.
Kot prva je o strateški relevantnosti projekta MELIA Observatory za Podonavje govorila Claudia Singer. Poudarila je pomen medijev za razvoj demokracije in družbe na tem območju. Govorila je tudi o pomenu aktivnega državljanstva, ki je pomembno za družbe v tem delu Evrope, ki je bil zgodovinsko gledano vedno zelo turbulenten.
O pomenu medijske pismenosti za mlade sta govorila Mateja Rak s Fakultete za medije in Robert Čoban iz Color Press Group. Mateja Rak je predstavila projekt Madia Literacy in Slovenia. Državljani po njeno ne potrebujejo samo informacij, ampak tudi mnenja in motive za to, da so učinkovito informirani. Mediji jih morajo naučiti tudi kritično razmišljati. Pri tem je podarila pomen izobraževanja otrok in mladih, da bodo lahko zrasli v odgovorne in aktivne državljane v tem delu sveta.
Robert Čoban, Color Press Group, je predstavil medijske razmere v zadnjih treh desetletjih v Srbiji in okolici. Opozoril je na problem preiskovalnega novinarstva in dostopa do informacij. Zavzema se za to, da se bralcem res posredujejo čim bolj relevantne in objektivne informacije. Ob tem je poudaril, da so mediji še posebej na težki preizkušnji v času epidemije novega koronavirusa.
O umetni inteligenci v analizi medijskega sporočanja je govoril Ferenc Tolner iz madžarskega podjetja am-LAB, ki je bilo ustanovljeno leta 2018. Pri tem je predstavil, kako te analize izvaja njihovo podjetje.
O državljanski vzgoji v šolah – izkušnje iz različnih držav − sta govorila Konrad Sziedat iz Bavarian State Centre for Civic Education in Christa Prusskij s Finnish Society on Media Education. Oba sta predstavila tudi medijsko izobraževalno politiko obeh držav, tako Nemčije kot Finske.
O populizmu in njegovem načinu komunikacije so govorili Matevž Tomšič s FUDŠ, Nikolai Geneov iz Research Centre Regional and Global Development, Ladislav Cabada z Metropolitan University Prague in Bojan Bugarič z University of Sheffield.
Po Tomšičevem mnenju je populizem tako način komuniciranja kot del ideologije. Seveda pa se je pri tem v prvi vrsti treba zavedati, da so populisti politiki, ki skušajo prisluhniti željam in interesom ljudi.
Po Geneovu imamo tako leve kot desne populiste. Po njegovem mnenju je populizem v Evropi odziv na krize, ki so se zgodile v zadnjih letih; od finančno-gospodarske krize, ki se je začela leta 2008, do migrantske krize leta 2015, pri čemer smo bili priča neustreznemu odzivu vodilnih evropskih držav, še posebej pa Evropske unije. Populizem je tudi posledica pesimizma, ki je zaradi vsega tega navzoč pri ljudeh.
Tako za Tomšiča kot Geneova populizem ni samo negativen, ampak tudi pozitiven, saj znajo »populistični« politiki prisluhniti ljudem, etablirani politiki pa so pozabili, da morajo v prvi vrsti služiti interesom in željam navadnih ljudi, ne pa samo kapitalskih ali globalističnih elit.
Po Ladislavu Cabadi je populizem v prvi vrsti ideologija, po drugi stran pa tudi način političnega strateškega komuniciranja. Kot prva dva govorca se je strinjal, da je posledica neučinkovitega vodenja dosedanjih političnih elit. Seveda pa je velika razlika tudi med populizmom v Zahodni in Vzhodni Evropi.
Podobno je razmišljal tudi Bojan Bugarič. Populizem je pojav, ki se ni zgodil čez noč, ampak je nastajal desetletja kot posledica neučinkovitosti obstoječih političnih elit. Pri tem je treba razlikovati med populisti. Večina prisega na vladavino prava, so pa tudi takšni, ki radikalno delujejo proti vrednotam liberalne demokracije.
Vsekakor je po Tomšiču populizem simptom neučinkovitosti etabliranih evropskih političnih elit.
