Piše: Blagovest.si
Iz evangelija po Luku: Prvi dan tedna so šle žene navsezgodaj h grobu. S seboj so nesle dišave, ki so jih pripravile. Kamen so našle odvaljèn od groba in stopile so noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle. Ko so bile zaradi tega zbegane, sta nenadoma stopila k njim dva moža v sijočih oblačilih. Prestrašile so se in povesile obraz k tlom. Onadva pa sta jim rekla: »Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je vstal. Spomnite se, kako vam je govóril, ko je bil še v Galileji: ›Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi, biti mora križan in tretji dan vstati.‹« Tedaj so se spomnile njegovih besed. Vrnile so se od groba in vse to sporočile enajsterim in vsem drugim. Bile pa so: Marija Magdalena, Ivana, Marija Jakobova in z njimi še druge žene, ki so to pripovedovale apostolom. Toda tem so se te besede zdele blebetanje in jim niso verjeli. Peter pa je vstal in stekel h grobu. Sklonil se je in zagledal samo povoje. Nato je odšel domov in se čudil temu, kar se je zgodilo.
Zagotovo je velikonočna vigilija najbolj slovesen trenutek cerkvenega leta, liturgije in tudi našega krščanskega življenja. In to ni samo spomin, pač pa trajno ponavzočevanje Jezusovega vstajenja. Res je, da gre za nek zgodovinski dogodek, toda ta dogodek ni zgolj preteklost, ampak predstavlja našo sedanjost in prihodnost.
Zanimiv je opis iz evangelija po Luku. Ko so namreč pokopali Jezusa na veliki petek, so očitno precej hiteli, bližal se je sončni zahod in pred vrati je bil največji judovski praznik, ko je bil zapovedani počitek še posebej strog. Nekaj žena, ki so prej spremljale Jezusa, so se dogovorile, da po končanem prazniku poskusijo priti do groba, da bi telo mrtvega Jezusa dodatno mazilile z dišavami. Spraševale so se, kdo jim bo odprl kamen, ki je zapiral pot v grobno votlino, pred grobom so bili tudi stražarji. Skratka, več vprašanj kot odgovorov. Zagotovo so te žene gojile veliko ljubezen do Jezusa in mu niso odrekle podpore niti po tistem, ko je bil že mrtev. Učenci pa so se razbežali.
Toda sledilo je presenečenje. Kamen je bil odvaljen, stražarjev nikjer, notranjost groba pa prazna. Iskale so Jezusovo telo, a ga niso našle. Nenadoma pa se je zgodilo nekaj podobnega, kot se je zgodilo ob Jezusovem rojstvu – znova so angeli oznanili, da se je nekaj zgodilo. Evangelist Luka omenja dva moža v sijočih oblačilih, ki sta sporočila, da je Jezus vstal, pa tudi na njegove napovedi. Tedaj so se spomnile njegovih besed in so verjele ter sporočile apostolom. Niso jim verjeli. Evangelist omenja, da je Peter stekel h grobu, našel povoje, Jezusovega telesa pa ne. In se je čudil temu, kar se je zgodilo.
Več TUKAJ.
