Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 4,1-13): Tisti čas se je Jezus vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal. Tiste dni ni nič jedel. In ko so ti dnevi minili, je postal lačen. Hudič mu je rekel: »Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh.« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Človek ne živi samo od kruha.«
Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in lahko jo dam, komur hočem. Če torej predme padeš in me moliš, bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!«
Potem ga je hudič odvedel v Jeruzalem, ga postavil vrh templja in mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi od tukaj dol; kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval, da te obvarujejo, in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadéneš ob kamen.« Jezus mu je odgovóril: »Rečeno je: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!«
Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami, se je za nekaj časa umaknil od njega.
Obdobje štiridesetih dni je sicer zelo simbolično. Simbolno povzema 40 let hoje izraelskega ljudstva iz Egipta v obljubljeno deželo. Ta pot bi morala biti prehojena v kratkem času, vendar se to ni zgodilo. Puščava je na eni strani prostor tišine in bližine z Bogom, na drugi strani pa prostor skušnjav. Tudi Jezus gre v puščavo, potem ko je doživel dogodek ob Jordanu – krst, zaradi katerega se je razodela Sveta Trojica. In tu se srečamo s pripovedjo o treh skušnjavah kot ob vsaki prvi postni nedelji. Le da tokrat iz evangelija po Luku.
Prva skušnjava – o kamnih, ki naj bi postali kruh – ostaja na istem mestu kot pri ostalih evangelistih. Toda tu ne gre samo za hrano. Vsi imamo potrebo po telesni hrani in brez nje ne bi mogli preživeti – razen tisti, ki so se po božji milosti hranili samo z evharistijo. Jezus v človekovo resničnost vstopa tako, da običajne človeške potrebe prenese tudi na višjo raven. Ker je kruh simbol osnovne hrane – sad zemlje in delo človeških rok – se Jezus še pred svojim trpljenjem na križu prvič razodene kot “kruh življenja”. Že prej je govoril o tem, da je živi kruh iz nebes. Sedaj postane jasno, kaj je mislil. Kruh je hranljiv, kamen ni, je pa lahko na videz “posnetek” kruha. Hudičeva prevara, ki jo doživljamo v vsakdanjem življenju, je tudi v tem, da nam tisto, kar je slabo, prikaže kot navidezno dobro. In če se ne hranimo z Božjo besedo, če ostajamo zgolj na ravni tega sveta, potem je nemogoče prepoznati hudičeve zanke. Jezus nanje odgovarja prav s tem, kar je zapisano v Svetem pismu. Ne glede na to, da hudič, kot vidimo, celo uporablja svetopisemske citate, da z njimi napeljuje vodo na svoj mlin. Ostati zgolj na nivoju telesnih potreb bi pomenilo, da postanemo lahka tarča hudiča. Samo pomislimo na sodobne načine finančnih prevar, ko nam nekdo – denimo preko elektronske pošte – ponudi pretvezo: ali hitro bogatenje ali pa zgolj kakšen “popravek” pri bančnih storitvah, seveda pod pogojem, da pošljemo gesla.
V drugi skušnjavi pa se hudič nesramno zlaže, ko Jezusu predoči, da je oblast in slava njegova. Toda tudi če je kaj od tega res, si je hudič to prilastil. Njemu v resnici ne pripada ničesar. Pa čeprav ga Jezus naziva “vladar tega sveta”. Toda satan zahteva še več: obljublja v zameno ves svet, če Sin pade predenj in ga moli. Ali ni to sporočilo nam vsem? Hudič se nam nastavlja kot lažno božanstvo. In teh imamo veliko, od kultov osebnosti do raznih lažnih “odrešenikov”, pa tudi neznanih, okultnih sil, ki se jim velikokrat nezavedno predajamo. Toda tisti, ki ga smemo častiti, je samo Bog.
Več TUKAJ.
