Piše: blagovest.si
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 3,10-18) Tisti čas so množice spraševale Janeza: »Kaj naj storimo?« Odgovarjal jim je: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori prav tako.« Tudi cestninarji so se prišli krstit in so mu rekli: »Učitelj, kaj naj storimo?« Odvrnil jim je: »Ne terjajte nič več, kakor vam je ukazano.« Spraševali so ga tudi vojaki: »In mi, kaj naj storimo?« Rekel jim je: »Nikomur ne grozite in nikogar ne izsiljujte, ampak bodite zadovoljni s svojo plačo.« Ker pa je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija, je Janez vsem odgovóril: »Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal; on vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem. Velnico ima v roki, da bo počistil svoje mlatišče in spravil žito v svojo kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.« Tako je torej Janez še z mnogimi drugimi opomini oznanjal ljudem evangelij.
Tretja adventna nedelja ni po naključju poimenovana »gaudete« (veselite se). To nas spominja, da v spokorniškem času ne smemo pozabiti na veselje. Morda na Jezusov prihod v slavi gledamo bolj s strahom, češ kaj vse nas še čaka do takrat. Dejansko pa bi se morali Jezusovega prihoda veseliti. Tukaj in zdaj. In tudi obe berili te nedelje nas spominjata na to, naj se veselimo: »Vriskaj, hči sionska, vzklikaj, Izrael! Vesêli in raduj se iz vsega srca, hči jeruzalemska!« (Sof 3, 14) In: »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se.« (Flp 4, 4) Zagotovo se je v tem času, ki je poln preizkušenj, težje veseliti, vendar je potrebna tudi vaja: najti stvari, za katere smo hvaležni, in se zanje zahvaljevati. In morda je prav ta adventni čas še posebna priložnost za to, da ne ostanemo samo pri pozunanjenosti, ampak odkrivamo tisto, kar nam je res podarjeno.
Evangelijski odlomek pa gre v nekoliko drugačno smer. Če smo prejšnjo nedeljo brali in slišali, kako je Janez Krstnik z besedami preroka Izaija oznanjeval, naj se pripravi pot Gospodu, tokrat pridemo do zelo konkretnega pogovora o »sadovih, vrednih spreobrnjenja«. Srečanje z Odrešenikom namreč preobraža in to se mora nekje odražati. K Janezu, ki je bil že v materinem telesu napolnjen s Svetim Duhom in se je na svoje preroško poslanstvo pripravljal v puščavi, so prihajali praktično predstavniki vseh slojev tedanje družbe v Izraelu.
Več si lahko preberete TUKAJ.
