Piše: HistoriaVitaeMagistra.si
Po uspelem slovenskem plebiscitu decembra 1990 so se v prvih mesecih leta 1991 v razpadajoči socialistični Jugoslaviji nadaljevale brezplodne razprave o tem, kako naj bo v prihodnje državnopravno urejena ta umetna večnacionalna država.
V Beogradu so se 10. januarja 1991 sešli predstavniki jugoslovanskih republik in se začeli pogovarjati o prihodnosti skupne federacije.
Pri tem so se strinjali, kot je zapisala Rosvita Pesek v knjigi Skupščinski koraki k samostojni Sloveniji, z začetkom iskanja rešitev, ki ne bodo temeljile na popravljanju starih, ampak na iskanju novih poti.
Ob tem je bilo v veliki meri zaznati razliko pri pogledih na meje med Miloševićevo Srbijo in Tuđmanovo Hrvaško. Slednja je zagovarjala tezo, da so republiške meje državne meje, Srbija pa, da so meje med republikami samo administrativne, saj je suverenost stvar naroda, ne posamezne republike.
Pri tem se je postavljalo vprašanje, kdo ima pravico do samoodločbe, republika ali narod, in to je bilo za Srbe in Hrvate v tistem trenutku najpomembnejše vprašanje.
Več si lahko preberete TUKAJ.
