Piše: Blagovest.si
Verjetno smo že kar malo pozabili, da smo veliko noč zadnji dve leti preživeli doma. Brez obredov, ki smo jih vajeni. Razen s televizijskih ekranov. Za spremljanje vigilije smo se morali nekoliko bolj potruditi, saj običajni televizijski programi tega niti niso omogočali.
No, nacionalna televizija pa nam je vseeno omogočila, da smo si na veliko soboto zgodaj popoldne ogledali blagoslov jedil iz mariborske stolnice (seveda brez navzočnosti ljudstva). In smo lahko s pomočjo obreda, ki ga je vodil mariborski nadškof Alojzij Cvikl, svoja jedila blagoslovili kar sami. Kdor se je pač za to odločil, se razume. Zadostovalo je samo, da si imel pri roki blagoslovljeno vodo.
Čeprav je blagoslov velikonočnih jedil pri nas že tako zakoreninjena šega, da si brez tega praktično ne predstavljamo praznovanja, pa velja spomniti, da smo Slovenci eden redkih narodov, ki smo tudi po drugem vatikanskem koncilu to obdržali. A za lepimi starimi navadami se skrivajo tudi pasti ritualizma, ki postaja čedalje bolj poganski. Zakaj? Poglejmo primer: na neki župniji, ki povezuje mesto in podeželje, je bilo v “predkoronskih” časih navada, da je imel župnik na veliko soboto samo v župnijski cerkvi kakih šest obredov blagoslova (in cerkev vedno nabito polna, kar se za mašo nikoli ni zgodilo), pa še dodatnih šest blagoslovov “na terenu”: pri kapelicah, križih… Kar pomeni, da se je na tisto soboto takole čez palec zbralo pri blagoslavljanju jedi kakih pet tisoč ljudi. Lepa številka, mar ne?
Več preberite TUKAJ
