Piše: Metod Berlec
Sredi marca 1991 so se razmere v Jugoslaviji zaostrile. Še posebej napeto je bilo v jugoslovanski prestolnici Beogradu, kjer so protestirali študenti in opozicija, generali pa so poskušali dobiti v predsedstvu SFRJ zeleno luč za uveljavitev izrednih razmer.
Po jugoslovanski ustavi je bilo Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije najvišja zvezna državna institucija, ki je začela delovati po smrti jugoslovanskega komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita 4. maja 1980. Predsedstvo SFRJ je bilo kolektivni organ. Sestavljalo ga je 8 delegatov, 6 so jih samostojno volile republiške skupščine, 2 pa pokrajinski skupščini. Po načelu rotacije so člani predsedstva med seboj izbrali predsednika, ki je opravljal tudi protokolarno vlogo vodje države. V zadnjih letih obstoja SFRJ je zaradi kriznih razmer večkrat zasedalo t. i. razširjeno Predsedstvo SFRJ. Člani tega so bili predsednik Zveze komunistov Jugoslavije, predsednik Zveznega izvršnega sveta, zvezni obrambni minister, njegov namestnik in še nekateri. V zadnji sestavi, ki je svoj mandat nastopila 15. maja 1989, je predsedstvo najprej eno leto vodil slovenski predstavnik Janez Drnovšek, nato srbski predstavnik Borisav Jović in kot zadnji od konca junija 1991 do začetka decembra 1991 hrvaški predstavnik Stjepan Mesić.
Demonstracije v Beogradu
V soboto, 9. marca 1991, so v Beogradu potekale demonstracije opozicije, ki so se prelevile v krvav spopad. Srbski predsednik Slobodan Milošević je nad množico več kot 50.000 demonstrantov poslal policijo, ki je napadla demonstrante z vsemi sredstvi. Srbske oblasti so hkrati protiustavno uporabile tudi enote JLA. V hudih spopadih med demonstranti in policijo je bilo nekaj demonstrantov ubitih, več deset hudo ranjenih. Časopisi so govorili o srbskem Tiananmenu. Beograd je bil tudi v ponedeljek (11. marca) v znamenju protestov. Na enem mitingu so protestirali študentje in opozicija, na drugem so zborovali starejši, iz različnih delov Srbije pa so pripeljali delavci in Miloševićeve privržence. Na ulicah glavnega mesta so bili hkrati že od sobote tudi tanki in vojska. Celo tuji tisk je pisal, da če so tanke poslali nad Srbe, jih lahko kaj kmalu pričakujejo tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. Predvsem na območju slednje je srbsko vodstvo želelo, da bi JLA prevzela vlogo t. i. zaščitnika srbskega prebivalstva. Tako ravnanje vojske je samo še utrdilo prepričanje oblasti na Hrvaškem in v Sloveniji, da je njun odhod iz države nujen.
Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji!
